Montaža talnih letev

Pri plavajoči talni oblogi mora okoli celega prostora ostati reža med oblogo in steno, tako imenovana dilatacijska reža. Skozi njo tla »dihajo«: ob spremembah temperature in vlage se rahlo raztezajo in krčijo. Širino reže določi proizvajalec talne obloge, običajno je to približno 8 do 10 milimetrov. Talna letev to režo prekrije, ne sme pa je zapreti.

Poleg tega letev ščiti steno pri čiščenju in prostoru da urejen, dokončan videz. Montirati jo je smiselno šele, ko je pleskar že opravil svoje delo ali so stene tapecirane. Tako vam ni treba lepiti zaščitnega traku in ni nevarnosti, da bi barva kapnila na novo letev.

Pri izbiri letve odločajo vrsta talne obloge, razmere v prostoru in to, ali boste letev kdaj želeli sneti.

• Plastične letve prenesejo vlago in jih je lahko vzdrževati. Primerne so za hodnik, kuhinjo in k vinilu. Mnoge imajo kanal za kabel.
• MDF letve so na voljo z dekorativno folijo, ki se ujema z laminatom, ali v beli izvedbi. Delujejo masivneje, vendar ne marajo vode, zato ne sodijo v kopalnico.
• Lesene ali furnirane letve se lepo podajo k lesenim tlom. Lahko jih pobrusite in znova premažete.
• Kovinske letve se uporabljajo predvsem v sodobnih, minimalističnih notranjostih.

Letve lahko pritrdite na tri načine:

• Lepljenje je hitro in čisto, zahteva pa ravno, trdno in čisto steno. Prilepljena letev se pri odstranjevanju pogosto poškoduje.
• Sponke privijete v steno, letev pa nanje preprosto zaskočite. Pozneje jo brez težav snamete, ko pleskate ali menjate talno oblogo.
• Neposredna pritrditev z vijaki ali žeblji drži najtrdneje. Uporablja se predvsem pri lesenih letvah in na mestih, kjer so letve bolj obremenjene.

Mojster najprej preveri, ali je dilatacijska reža po celem obodu prosta in ali v njej niso ostali klini ali ostanki podloge. Nato steno ob tleh očisti prahu in ometa ter z ravno letvijo preveri, kje je stena izbočena ali vdrta.

Sledita merjenje posameznih odsekov in rezanje. Notranji in zunanji koti se običajno režejo pod kotom 45 stopinj. Kjer stene niso pod pravim kotom, mojster kot prilagodi dejanskemu stanju. Druga možnost so plastični kotni in spojni elementi, ki prekrijejo manj natančen rez. Ob podbojih vrat in na prehodih na drugo talno oblogo se letev zaključi s končnim pokrovčkom ali naveže na prehodni profil.

Letev se vedno pritrdi v steno, nikoli v tla. Spodnji rob naj na tleh le rahlo leži, da obloge ne pritiska. Pri belih ali lakiranih letvah se na koncu zgornja reža med letvijo in steno zapolni z akrilnim kitom, ki ga je mogoče prebarvati. Pri dekorativnih letvah se kita le, če to zahteva videz, in sicer s kitom v barvi letve.

Zahtevnost in s tem čas dela je odvisen predvsem od oblike prostora. Pravokotna soba z enimi vrati je preprosta. Hodnik s številnimi vrati, nišami, dimniki in cevmi radiatorjev pa pomeni veliko kratkih kosov in natančnih rezov.

• Neravni stari ometi otežijo lepljenje in pogosto zahtevajo gostejše pritrjevanje ali več kitanja.
• Trd beton ali opeka se vrtata počasneje kot mavčnokartonske plošče, pri teh pa so potrebni ustrezni vložki.
• Pri odstranjevanju starih prilepljenih letev se lahko odlušči kos ometa, ki ga je treba popraviti.
• Lesene letve brez površinske zaščite je treba še premazati.
• Prazen prostor brez pohištva je hitreje opremljen z letvami kot naseljeno stanovanje.

Montažo letev na sponke zmore tudi spreten laik. Preden začnete vrtati, preverite, kje potekajo električni kabli in cevi, zlasti pod vtičnicami in ob radiatorjih. Detektor napeljav precej zmanjša tveganje, da bi kaj poškodovali.

1. Preveriti, ali je dilatacijska reža prosta, in iz nje odstraniti montažne kline.
2. Steno ob tleh očistiti prahu in ostankov ometa.
3. Izmeriti posamezne odseke in načrtovati, kje bodo koti in spoji.
4. Označiti položaj sponk po navodilih proizvajalca, običajno približno na vsakih 40 do 60 centimetrov in vedno blizu kotov in koncev.
5. Izvrtati luknje, vstaviti vložke in privijačiti sponke tako, da ne nalegajo na tla.
6. Letve odrezati z zajeralno žago ali v zajeralni škatli, najprej poskusno na odrezku.
7. Letve zaskočiti na sponke, od kota proti sredini stene.
8. Namestiti kotne elemente, spojke in končne pokrovčke.
9. Letve obrisati prahu in po potrebi zakitati zgornjo režo.

V praksi se pogosto zgodi, da je letev pritisnjena na tla ali celo privita vanje. Talna obloga se potem ne more prosto gibati in se ob toplem ali vlažnem vremenu začne dvigovati in valoviti. Enako težavo povzroči trd kit ali silikon, potisnjen v dilatacijsko režo.

• Nenatančni rezi v kotih pustijo vidno režo, ki jo kit le delno skrije.
• Premalo sponk ali lepila pomeni, da se letev sčasoma odmakne od stene.
• Lepljenje na prašno ali mastno steno ne drži.
• Spoji, naključno postavljeni sredi stene, motijo pogled. Bolje jih je skriti na manj vidno mesto.
• Montaža pred pleskanjem pomeni umazano letev in neraven rob barve.

• letev trdno drži in se ob rahlem pritisku ne premika in ne odstopa,
• spodnji rob na tleh le leži in obloge ne pritiska,
• dilatacijska reža ni zapolnjena s kitom ali silikonom,
• koti in spoji se stikajo brez vidnih rež,
• konci ob podbojih in prehodih so prekriti s pokrovčkom ali čisto zaključeni,
• zgornja reža ob steni je enakomerno zakitana in brez madežev,
• na letvah in steni ni prask, ostankov lepila ali prahu.