Odstranitev starega lesenega parketa (žebljan, lepljen)

Od načina pritrditve so odvisni orodje, količina dela in to, kakšna bo podlaga po odstranitvi. Najlaže preverite tako, da odstranite prehodno letvico ali eno odstopljeno lamelo ob steni in pogledate pod njo.

• Žebljan parket običajno leži na leseni podlagi, na primer na deskah ali na tako imenovanem slepem podu v starejših hišah. Ob strani lamel najdete tanke žeblje, zabite poševno skozi pero. Delo gre hitreje, paziti pa morate na leseno podlago pod parketom.
• Parket, lepljen na bitumen, je značilen za starejše bloke. Pod lamelo vidite črno, trdo, pogosto svetlečo plast na betonskem estrihu. Bitumen drži zelo močno in ga je treba po odstranitvi lamel še očistiti s podlage.
• Parket, lepljen s sodobnejšim lepilom, ima pod seboj svetlejše, elastično ali trdo lepilo. Postopek je podoben kot pri bitumnu, le ostanki se pri brušenju obnašajo drugače.

V praksi se pogosto zgodi, da v istem stanovanju najdete več načinov hkrati, na primer popravljena mesta ob radiatorjih ali na hodniku.

Delo se začne s pripravo prostora. Odnese se pohištvo in preproge, odstranijo se talne letve in prehodni pragovi. Vrata in podboje se prelepi s folijo ali kartonom, da se ne odrgnejo. Če boste vrata kasneje krajšali na novo višino tal, jih je dobro takoj sneti.

Pri žebljanem parketu se začne ob steni ali v kotu, kjer se lamele najlaže dvignejo. S kladivom z vzvodom ali s ploščatim vzvodom se dvigne prva vrsta, nato se lamele sproščajo vrsto za vrsto. Žeblje, ki ostanejo v podlagi, se izvleče ali zabije, da nič ne štrli. Pri dragocenem starem parketu se lahko dela previdno v obratnem vrstnem redu, kot je bil položen, in lamele kasneje znova uporabi.

Lepljen parket se odbija z dletom ali široko lopatico, pogosto z rušilnim kladivom s ploščatim nastavkom. Lamele se pri tem lomijo, zato ponovna uporaba večinoma ne pride v poštev. Sledi odstranjevanje bitumna. To se dela mehansko, s strgalom in brusilnim strojem za tla, po potrebi tudi s sredstvom za odstranjevanje lepil po navodilih proizvajalca. Na koncu se podlago temeljito posesa.

Zadnji korak je ocena podlage: ali je trdna, suha in dovolj ravna. Glede na to se odloči, ali zadostuje lokalni popravek z izravnalno maso, celoten samorazlivni estrih ali pri leseni podlagi na primer OSB plošče.

Zahtevnost, s tem pa tudi končna cena, je odvisna od nekaj stvari, ki jih lahko preverite že pred začetkom:

• način pritrditve: žeblji so preprostejši, bitumen in trda lepila so precej počasnejši,
• debelina in količina bitumna: več ga ostane na estrihu, dlje traja brušenje,
• oblika prostora: velika pravokotna soba gre hitro, hodnik s številnimi koti, podboji in radiatorji počasi,
• stanje podlage: mehak ali krušljiv estrih se pri odbijanju hitro poškoduje, zarjaveli žeblji se lomijo,
• dostop in odpadki: višje nadstropje brez dvigala, nošenje vreč in odvoz v zbirni center ali kontejner.

Odstranjevanje parketa je prašno in hrupno delo. Pripravite si zaščitno masko proti prahu, zaščitna očala, trpežne rokavice in delovno obutev. Prostor je dobro ločiti od preostalega stanovanja s folijo, pri brušenju bitumna pa uporabljati brusilni stroj s sesanjem.

Pri starih črnih lepilih bodite previdni. V starejših stavbah so se uporabljala tudi lepila s katranom, ki lahko vsebujejo zdravju škodljive snovi, izjemoma pa tudi materiali z azbestom. Če niste prepričani, dajte vzorec preveriti v akreditiranem laboratoriju. Materiale z azbestom sme odstranjevati samo za to usposobljeno podjetje. Lesa z bitumnom, lakom ali lepilom ne kurite v domači peči, saj sodi v zbirni center ali gradbeni kontejner.

V večstanovanjski stavbi upoštevajte hišni red, ki običajno določa, v katerem delu dneva lahko izvajate hrupna dela. Sosedje bodo hrup lažje prenesli, če vedo, koliko časa bo trajal.

Žebljan parket v manjši sobi lahko odstranite sami. Pri bitumnu in velikih površinah je delo fizično zelo naporno in obstaja nevarnost, da poškodujete estrih, zato je tam pametneje poklicati parketarja.

1. Odnesti pohištvo, odstraniti talne letve in pragove.
2. Prelepiti podboje in vrata z zaščitno folijo ali kartonom.
3. Nadeti zaščitno masko, očala, rokavice in trpežno obutev.
4. Začeti ob steni in prvo lamelo dvigniti z vzvodom prek lesene podložke, da se podlaga ne poškoduje.
5. Napredovati vrsto za vrsto in lamele sproti zlagati v vreče ali na kup zunaj prostora.
6. Izvleči ali zabiti žeblje, ki štrlijo iz podlage.
7. Pomesti in temeljito posesati celotno površino.
8. Preveriti podlago glede trdnosti, razpok, vlage in razmajanih desk.
9. Odpadke odpeljati v zbirni center ali naročiti kontejner.

• Pregrobo dvigovanje in odbijanje. Globoke luknje v estrihu ali zlomljene deske podlage je treba nato popravljati in priprava novih tal se podaljša.
• Ostanki bitumna na podlagi. Novo lepilo se nanje ne prime, bitumen pa lahko sčasoma prodre ali reagira z vinilom. Ali lahko na ostanke kaj položite, določa tehnični list proizvajalca nove talne obloge in temeljnega premaza.
• Brez preverjanja ravnosti. Plavajoča tla ali vinil na neravni podlagi škripajo, se upogibajo, stiki pa se lahko odpirajo.
• Spregledana vlaga. Pod starim parketom se včasih pokaže vlažen estrih ali gnil les. Najprej je treba odpraviti vzrok, šele nato polagati.
• Delo brez zaščite. Prah bitumna in lesa draži dihala, trske z žeblji pa hitro povzročijo poškodbe.

Preden začnete polagati nova tla, preverite podlago po tem seznamu:

• na površini ni ostalo lamel, žebljev ali štrlečih sponk,
• bitumen in lepilo sta odstranjena v obsegu, ki ga zahteva nova talna obloga,
• podlaga je trdna, se ne kruši in pri trkanju ne zveni votlo,
• lesena podlaga se ne upogiba in deske so trdno pritrjene,
• pod dvometrsko letvijo ni večjih neravnin, kot jih dovoljuje proizvajalec nove obloge,
• estrih je suh, najbolje preverjeno z merjenjem vlage,
• površina je posesana in brez prahu,
• podboji, vrata in stene niso poškodovani,
• odpadki so odpeljani in prostor pospravljen.