Polaganje lesenega poda (klik sistem)

Polagalec najprej preveri podlago in pripravi prostor. Lamele naj nekaj dni, običajno vsaj 48 ur, ležijo v prostoru, kjer jih boste polagali, da se les privadi na temperaturo in vlago. Večinoma ostanejo v zaprtih paketih, natančen postopek pa navede proizvajalec.

Nato se razgrne podloga in določi smer polaganja. Zakaj se lamele večinoma polagajo v smeri svetlobe, ki pada skozi okno? Tako so spoji manj vidni, prostor pa deluje daljši. Prva vrsta se položi ob ravni steni, med lamelo in steno pa se vstavijo distančni klini, ki ohranijo dilatacijsko režo. Ta je običajno okoli 10 mm, točno vrednost pa navede proizvajalec poda.

Lamele se povezujejo tako, da novo lamelo pod kotom vstavite v vzdolžni spoj in jo spustite, dokler se ne zaskoči. Čelni spoji se glede na vrsto spoja zaskočijo od zgoraj ali pa se rahlo dotolčejo prek koščka odrezka. Spoji v sosednjih vrstah se zamikajo, večinoma za vsaj 30 cm, da je pod stabilen in da ne nastane pravilen vzorec v obliki »lestve«. Zadnja vrsta se prireže na mero, klini se odstranijo, na koncu pa se namestijo zaključne in prehodne letve.

Klik spoj je natančen, zato potrebuje ravno, trdno in suho podlago. Proizvajalci običajno dovolijo odstopanje od ravnine nekaj milimetrov na dolžini enega do dveh metrov. Večje neravnine se pobrusijo ali izravnajo s samorazlivno maso. Pred nanosom mase se podlaga premaže z osnovnim premazom, da se masa dobro sprime.

Staro preprogo, PVC ali linolej pod lesom praviloma odstranite, prav tako ostanke lepila. Mehka obloga pod plavajočim podom povzroča vzmetenje in obremenjuje spoje.

Na betonu ali estrihu je potrebna parna zapora, običajno PE folija s prekrivanjem in zalepljenimi stiki, ali podloga, ki zaporo že vsebuje. Nov estrih mora biti dovolj suh. Vlago izmeri polagalec, mejne vrednosti pa glede na vrsto estriha določi proizvajalec poda.

Podloge se razlikujejo predvsem po tem, kako dušijo zvok korakov in koliko izravnajo drobne neravnine:

• Penaste podloge so običajne, lahke in primerne za večino suhih prostorov.
• Plutovinaste podloge dobro dušijo zvok, same pa ne ščitijo pred vlago.
• Kombinirane podloge združujejo dušenje zvoka in parno zaporo v enem pasu.

Pri talnem ogrevanju uporabite pod in podlogo, ki ju proizvajalec za ogrevanje izrecno dovoljuje. Predebela podloga bi po nepotrebnem zavirala prehod toplote.

Najenostavnejša je pravokotna soba z ravno podlago, brez cevi in z malo vrati. Delo pa podaljšajo:

• neravna ali vlažna podlaga, ki jo je treba najprej popraviti in pustiti, da se posuši,
• razgiban tloris z nišami, stebri in poševnimi stenami,
• cevi radiatorjev, pri katerih se v lamele vrtajo luknje, ki se nato prekrijejo z rozetami,
• veliko vrat, kjer je treba podrezati podboje in namestiti prehodne letve,
• stopnice in prehodi na keramiko z drugačno višino,
• velike površine, ki po navodilih proizvajalca potrebujejo dilatacijski profil,
• polaganje v naseljenem stanovanju, kjer je treba premikati pohištvo.

V bloku se splača vnaprej vprašati upravnika ali etažne lastnike, ali hišni red predpisuje kaj glede zvoka korakov ali časa za hrupna dela. Tako se izognete nesporazumom s sosedi.

• Manjkajoča dilatacijska reža. Les dela. Če se zaleti v steno, podboj ali cev, se pod napihne. V praksi se pogosto zgodi, da režo »pojé« težka omara ali trdno privita letev.
• Pritrjen plavajoči pod. Kuhinjski element ali vgradna omara, postavljena na lamele, pod obremeni in mu preprečuje gibanje. Takšno pohištvo se postavi pred polaganjem, ali pa se pod okoli njega zaključi z režo.
• Neravna podlaga. Lamele nad vdolbino vzmetijo, spoji se obremenjujejo, pojavita se škripanje in reže.
• Nedokončani spoji. Spoj, ki se ni zaskočil do konca, se sčasoma odpre. Če tolčete neposredno po robu lamele, se spoj poškoduje.
• Manjkajoča parna zapora na betonu. Vlaga iz podlage doseže les in lamele se začnejo zvijati.
• Les v vlažnih prostorih. V kopalnico ali savno se lesen plavajoči pod običajno ne polaga.

Klik pod v suhem, pravilnem prostoru zmore tudi spreten domači mojster. Potrebujete žago, meter, kotnik, distančne kline, gumijasto kladivo in udarno podlogo za dotolčenje. Vedno preberite navodila proizvajalca, saj se spoji med seboj razlikujejo.

1. Pustiti pakete lamel v prostoru, da se aklimatizirajo po navodilih proizvajalca.
2. Odstraniti staro mehko oblogo, podlago očistiti in posesati.
3. Z dolgo letvijo preveriti ravnost in izravnati neravnine.
4. Na betonu položiti parno zaporo s prekrivanjem in zalepiti stike.
5. Razgrniti podlogo s stiki drug ob drugem, brez prekrivanja.
6. Izmeriti širino prostora in razporediti vrste tako, da zadnja vrsta ne bo preozka.
7. Podrezati podboje na višino lamele s podlogo.
8. Položiti prvo vrsto s peresom proti steni in vstaviti kline za dilatacijsko režo.
9. Povezovati naslednje vrste in zamikati čelne spoje po priporočilu proizvajalca.
10. Pri ceveh izvrtati luknje, večje od cevi, in odrezani košček prilepiti nazaj.
11. Zadnjo vrsto prirezati na mero in ohraniti režo ob steni.
12. Odstraniti kline in zaključne letve pritrditi na steno, ne na pod.
13. Namestiti prehodne letve pri vratih in na stiku z drugo oblogo.

• spoji so zaprti po celi dolžini in lamele v njih ne odskakujejo,
• pod med hojo ne vzmeti in ne škripa,
• ob vseh stenah, podbojih in ceveh je ohranjena dilatacijska reža,
• zaključne letve so pritrjene na steno in ne pritiskajo na pod,
• prehodne letve trdno sedijo in ne tvorijo nevarne stopnice,
• čelni spoji so zamaknjeni in ne tvorijo pravilnega vzorca,
• zadnja vrsta ni opazno ožja od ostalih,
• površina je brez prask, okrušenih robov in sledi dotolčenja,
• vrata se prosto odpirajo in ne drgnejo ob pod,
• prejeli ste preostale lamele in navodila proizvajalca za vzdrževanje.