Montaža Geberit (Duofix / Kombifix)

Oba sistema brez težav nosita visečo školjko, če sta pravilno pritrjena. Razlikujeta se predvsem po tem, v kakšno steno sodita in kako se zapreta.

• Duofix je samonosilni jekleni okvir. Pritrdi se v tla in na steno, primeren pa je za predstensko instalacijo ali predelno steno iz mavčnokartonskih plošč. Montaža je hitrejša in ne zahteva zidanja.
• Kombifix je element za vgradnjo v zidano steno ali zidano nišo. Pritrdi se na trdno zidovje, nato pa se obzida ali vgradi v konstrukcijo.

Različica vgradnja elementa z obzidavo poleg montaže okvirja vključuje še pozidavo predstenske stene okoli njega, običajno iz plinobetonskih blokov ali opeke. Plinobeton se lažje reže in delo gre hitreje, opeka je težja za obdelavo, a trša. Predstenska stena lahko sega do stropa ali le do višine elementa, zgoraj pa nastane priročna polička. Na debelino stene pomislite vnaprej, saj vzame nekaj prostora v kopalnici.

Elementi se razlikujejo tudi po višini. Običajni so visoki približno 112 cm, za mansardo ali prostor pod oknom obstajajo nižje izvedbe, visoke okoli 80 cm. Pred nakupom preverite, ali izbrana školjka in tipka ustrezata elementu, in si preberite proizvajalčeva navodila za montažo.

Izkušen vodoinštalater dela približno po tem vrstnem redu:

1. Izmeri položaj WC-ja: razdaljo od stranskih sten, lego odtoka in višino končnih tal, skupaj s ploščicami.
2. Postavi element, ga izravna z libelo in nastavi izvlečne noge tako, da je zgornji rob školjke običajno od 40 do 45 cm nad končnimi tlemi. Pri prilagoditvi za osebe z omejeno gibljivostjo se višina določi posebej.
3. Element pritrdi v tla in na nosilno steno. V zidovje uporabi ustrezne vložke ali kemična sidra, v mavčnokartonski steni pa ga poveže z nosilnimi profili.
4. Priključi odtok. Odtočna cev mora imeti enakomeren padec v skladu s standardi SIST EN in navodili proizvajalca. Če odtok ni točno na mestu, pomaga ekscentrična spojka.
5. Spere dovod vode in splakovalnik priključi prek kotnega ventila.
6. Opravi tlačni preizkus in preizkus splakovanja. Šele ko nič ne kaplja in voda tekoče odteka, se lahko element zapre.
7. Element obzida ali obloži z vlagoodpornimi mavčnokartonskimi ploščami. Proizvajalci pri viseči školjki običajno priporočajo dve plasti plošč. Izreže odprtini za tipko in priklop školjke.
8. Površino pripravi za keramiko: zidovje premaže s temeljnim premazom, pri mavčnokartonskih ploščah pa spoje zakitira z ojačitvenim trakom.

Ko keramičar položi ploščice, sledi montaža školjke prek zvočno izolacijske podloge, ki duši hrup in ščiti ploščice, ter namestitev tipke. Matice se privijajo enakomerno, da keramika ne poči.

Zahtevnost in s tem končna cena se razlikujeta glede na to, kaj mojster najde na kraju samem.

• Lažje je v novogradnji ali pri celoviti prenovi, ko sta voda in odtok pripravljena točno na mestu elementa in so tla ravna.
• Zahtevneje je pri zamenjavi stoječega WC-ja v starem stanovanju. Odtok je pogosto nizko ali drugje, cevi so stare, včasih pa je treba štemati.
• Prestavitev odtoka ali nove vodovodne napeljave pomenijo dodatna vodoinštalaterska dela.
• Obzidava je zamudnejša kot obloga z mavčnokartonskimi ploščami, predstenska stena do stropa pa zamudnejša kot stena do polovične višine.
• Neravna tla ali šibka stena pomenijo dodatno izravnavanje in pritrjevanje.

V večstanovanjski stavbi je poseg v skupno vertikalo smiselno vnaprej uskladiti z upravnikom. Pogosto je treba zapreti vodo za več stanovanj, zato je dobro, da so etažni lastniki pravočasno obveščeni.

Ko je delo končano, je element skrit v steni. Vsaka napaka zato pomeni rušenje keramike. V praksi se najpogosteje ponavljajo te:

• Slaba pritrditev. Školjka se sčasoma premakne, poči fuga ali ploščica.
• Napačna višina. Če se pozabi na debelino ploščic, je školjka prenizko ali previsoko.
• Premajhen padec odtoka. Voda počasi odteka, iz odtoka pa smrdi.
• Izpuščen preizkus tesnosti. Majhno puščanje se pokaže šele kot mokra stena.
• Ena tanka plast mavčnokartonskih plošč. Površina pod školjko se lahko upogiba.
• Neoriginalna tesnila in montažni kompleti. Sčasoma izgubijo prožnost in začnejo puščati.

Če imate izkušnje z gradbenimi deli ter sta voda in odtok že pripravljena točno na mestu elementa, lahko vgradnjo opravite sami. Če je treba prestavljati odtok ali spreminjati napeljavo, pokličite vodoinštalaterja. Vedno upoštevajte navodila za vaš element.

1. Zapreti glavni dovod vode in preveriti, da iz priključka nič ne teče.
2. Označiti os WC-ja in višino končnih tal, skupaj s ploščicami.
3. Postaviti element, nastaviti noge na želeno višino in jih zavarovati.
4. Izravnati element z libelo v vseh smereh.
5. Izvrtati luknje in element pritrditi v tla in na steno s sidri, primernimi za podlago.
6. Pritisniti na element z različnih strani in preveriti, da se ne premika.
7. Priključiti odtočno koleno na kanalizacijo in preveriti padec.
8. Sprati dovod in priključiti splakovalnik prek kotnega ventila.
9. Odpreti vodo, napolniti splakovalnik in nekajkrat splakniti skozi preizkusno odprtino.
10. Pustiti vodo pod tlakom vsaj nekaj ur in vse spoje preveriti s suho papirnato brisačo.
11. Šele nato element zapreti ali obzidati.

• element je trden in se ob pritisku ne maje,
• višina školjke ustreza dogovoru in školjka je vodoravna,
• pred zapiranjem sta bila opravljena tlačni preizkus in preizkus splakovanja,
• spoji na vodi in odtoku so suhi,
• splakovalnik se polni enakomerno, ventil pa se po polnjenju povsem zapre,
• veliko in malo splakovanje delujeta, voda pa odteka brez zastajanja,
• odprtina pod tipko je dostopna za servis,
• predstenska stena je ravna, brez razpok in pripravljena za keramiko,
• školjka je nameščena prek zvočno izolacijske podloge, fuga ob ploščicah je zapolnjena s sanitarnim silikonom,
• prejeli ste navodila in podatke o tipu elementa za kasnejše nadomestne dele.