Montaža in vgradnja revizijskih vratc

Najpogosteje se vgrajujejo v kopalnici ali sanitarnem jedru stanovanja, kjer je za mavčnokartonsko oblogo skrita vodovodna in kanalizacijska vertikala. Sledijo predstenske inštalacije za stranišče, spuščeni stropovi z napeljavami in inštalacijski jaški v hišah. Ko nekje pušča, štejejo minute. Kdor ima pred zapornim ventilom vratca, vodo zapre takoj. Kdor jih nima, mora razbijati ploščice.

V večstanovanjski stavbi vertikalo uporabljajo vsi etažni lastniki. Zato mora dostop do ventilov in čistilnih kosov ostati tudi za vodoinštalaterja, ki pride popravljat napako za več stanovanj hkrati. Upravnik vam običajno lahko pove, kje na vertikali so zaporni ventili in čistilni kosi, in tako lažje določite mesto vratc.

Plinska vertikala je posebna zgodba. Zaprt prostor okoli nje mora biti prezračevan, zaporna pipa pa vedno dosegljiva. Takšno oblaganje in vgradnjo vratc prepustite strokovnjaku za plinske napeljave. Če kdaj zavohate plin, ne prižigajte luči, odprite okna, zapustite prostor in pokličite 112.

Ta stran zajema dve sorodni deli: običajno montažo revizijskih vratc v katerokoli podlago in vgradnjo mavčnokartonskih revizijskih vratc na vertikalo.

Po materialu

• plastična vratca so lahka, ne rjavijo in za kopalnico zadostujejo; za manj zahtevna mesta, kjer jih odprete le občasno, so običajna izbira,
• kovinska vratca iz pocinkane ali nerjavne pločevine so trdnejša in primerna za kleti, garaže in tehnične prostore; obstajajo tudi v požarno odporni izvedbi,
• mavčnokartonska vratca imajo aluminijast ali jeklen okvir in polnilo iz mavčnokartonske plošče, po glajenju in pleskanju se zlijejo s steno,
• skrita vratca pod keramiko imajo okvir, na katerega keramičar nalepi enake ploščice kot na steno; odpirajo se s pritiskom ali na magnet.

Na kaj misliti pri vratcih na vertikali

Velikost izberete glede na to, kaj je za vratci. Za en sam ventil zadošča manjša odprtina. Za vodomer, ki ga bo treba menjati, ali za čistilni kos kanalizacije potrebujete odprtino, v katero spravite obe roki z orodjem. Debelina okvirja se mora ujemati z oblogo, saj se drugače vgradi v eno ploščo in drugače v dve plasti. Višina je odvisna od položaja ventilov: vratca naj bodo neposredno pred njimi, ne malo ob strani. Površina je običajno pleskana ali obložena s ploščicami. Pri keramiki pri proizvajalcu preverite, koliko teže vratca prenesejo. V kopalnico spada impregnirana plošča, odporna proti vlagi.

1. Izmeriti položaj ventilov, spojev in števcev ter po njih določiti mesto in velikost vratc.
2. Zarisati odprtino po vgradni meri iz navodil proizvajalca, ne po zunanji meri vratc.
3. Izrezati odprtino: mavčnokartonsko ploščo z nožem ali žago, zid in beton z diamantno ploščo, s sesanjem prahu.
4. Pri mavčnokartonski steni okoli odprtine dodati profile, da okvir ne sedi samo v plošči.
5. Okvir postaviti v ravnino, preveriti z libelo in izmeriti diagonali, nato ga pritrditi z vijaki, vložki ali po sistemu proizvajalca.
6. Namestiti vratca in preizkusiti odpiranje še pred glajenjem.
7. Zgladiti stik, pobrusiti, prepleskati ali obložiti s ploščicami ter pri tem zaščititi mehanizem in rego.

Najlažje je vgraditi vratca v novo mavčnokartonsko predsteno, ki še ni zaprta. Okvir se takrat načrtuje skupaj s profili in nič ni treba dodelovati. Naknadna vgradnja v dokončano steno zahteva več dela: poiskati je treba profile, izrezati odprtino, ne da bi poškodovali okolico, včasih dodati ojačitev ter popraviti pleskanje ali keramiko.

Več časa vzamejo tudi beton in trda opeka, velike ali nestandardne mere, skrita vratca pod keramiko, kjer mora vse sovpadati na milimeter, in utesnjena mesta, na primer za straniščno školjko. Nasprotno gre več enakih vratc na istem objektu hitreje, ker se postopek ponavlja.

• premajhna vratca, ki na pogled zadostujejo, ključ za ventil pa vanje ne gre,
• napačno mesto, vratca ob strani zapornega ventila ali za kasneje postavljeno omarico ali pralnim strojem,
• neojačana odprtina, ko okvir sedi samo v plošči in se ob odpiranju sčasoma razrahlja,
• poševen okvir, vratca se drgnejo, ne tesnijo, pri modelih brez vidnega okvirja pa se neravnina vidi tudi po pleskanju,
• zalita rega, barva, kit ali lepilo za ploščice vratca trajno zalepi,
• navadna plošča v kopalnici, ki se v vlagi zmehča in zvije.

Če imate predsteno pred vodovodno ali kanalizacijsko vertikalo in nekaj izkušenj z mavčnokartonskimi ploščami, delo lahko opravite sami. Pri plinski vertikali in v skupnih prostorih stavbe delo prepustite strokovnjaku.

1. Z detektorjem preveriti, kje za ploščo potekajo profili in napeljave.
2. Zarisati odprtino po vgradni meri iz navodil in jo preveriti z libelo.
3. Navrtati vogale in odprtino izrezati z žago za mavčnokartonske plošče, počasi in naravnost.
4. Po obodu odprtine dodati profile in jih pritrditi na podkonstrukcijo.
5. Vstaviti okvir, ga poravnati z ravnino stene in privijačiti.
6. Namestiti vratca in preizkusiti, ali se odpirajo brez upora.
7. Rego in mehanizem prelepiti z lepilnim trakom, zgladiti stik in ga po sušenju pobrusiti.
8. Prepleskati ali obložiti s ploščicami in trak odstraniti, preden se površina popolnoma posuši.

• vratca so neposredno pred ventili in števci, delati je mogoče z obema rokama,
• okvir je trden, ob pritisku se ne premika in kit okoli njega ne poka,
• vratca se odpirajo in zapirajo gladko, magnet ali zaskočka drži,
• površina vratc je poravnana s steno, rega je enakomerna po celem obodu,
• v kopalnici je uporabljena impregnirana plošča in keramika na vratcih ne presega dovoljene teže,
• v regi in mehanizmu ni barve, kita ne lepila,
• pred vratci ni ničesar, kar bi oviralo odpiranje.