Montaža in vsekavanje podometnega telesa

Pod izrazom podometno telo si ljudje predstavljajo različne stvari. Najpogosteje gre za telo podometne armature za prho ali kad, telo stenske armature za umivalnik ali za podometni WC modul, torej kovinski okvir z vgrajenim splakovalnikom. Postopek je podoben, razlika je v velikosti in v tem, koliko stene je treba odstraniti.

Pri armaturi zadošča odprtina za samo telo in utori za dovod hladne in tople vode. Pri WC modulu se v zidani steni pogosto predela večji del stene, ali pa se okvir postavi pred steno in obloži z mavčnokartonskimi ploščami. V predelni steni iz mavčnokartonskih plošč se nič ne vsekava: telo se privije na kovinsko podkonstrukcijo ali na montažno ploščo.

Če ima tipka za WC osvetlitev ali elektronsko upravljanje, napeljavo elektrike do nje izvede usposobljen elektroinštalater, ne vodoinštalater.

Označitev položaja

Najprej se po navodilih proizvajalca označi os telesa, višina in položaj priključkov. Armatura za prho se običajno namesti nekje od 100 do 120 cm nad tlemi, odvisno od višine ljudi v gospodinjstvu in od tega, ali imate tudi stropno prho. Pri WC modulu se višina školjke in tipke nastavi po navodilih, okvir ima za to oznake. Dober mojster hkrati premisli razporeditev ploščic, da ročica ali tipka ne pride nerodno na fugo ali rob ploščice.

Vsekavanje odprtine in utorov

Utori se delajo z rezkalnikom za utore z odsesavanjem, odprtina za telo pa s kronsko vrtalno krono ali z vrtalnim kladivom. Globina je odvisna od telesa, v praksi je to približno 7 do 12 cm. Utori naj potekajo navpično ali vodoravno, ne poševno. Tako boste kasneje lažje ocenili, kje v steni teče cev, preden v steno kaj vrtate.

Namestitev na pravo globino

To je najpomembnejši korak. Večina teles ima na zaščitnem plastičnem pokrovu oznake za najmanjšo in največjo globino. Te veljajo za končno površino stene, torej skupaj z lepilom in ploščicami. Telo se zato nastavi glede na prihodnjo oblogo, ne glede na golo zidovje. Biti mora v vodoravni in navpični legi, sicer bo rozeta ali tipka stala postrani.

Pritrditev in priklop

Telo se mehansko pritrdi na steno z vijaki ali držali in nato utrdi z malto ali mavčno maso. Samo montažna pena ne zadošča, ker se lahko telo zaradi obračanja ročice in tlačnih sunkov v napeljavi sčasoma zrahlja. Nato se priključijo dovodi iz večplastnih, PPR ali bakrenih cevi, odvisno od tega, kakšen sistem imate v stanovanju.

Tlačni preizkus in tesnjenje

Preden se stena zapre, se po navodilih proizvajalca cevi opravi tlačni preizkus. Šele ko spoji tesnijo, se stena zakrpa. V mokrem delu ob prhi sledi hidroizolacija s posebnimi tesnilnimi manšetami okoli priključkov, da voda ne zateka za ploščice.

Zahtevnost dela in s tem tudi strošek je v največji meri odvisna od stene, v katero se telo vgrajuje.

• porobeton in mavčnokartonske plošče so najpreprostejši, režejo se hitro in brez večjega napora,
• opečni zid je pogost, pri votli opeki pa je treba odprtino dobro zapolniti, da telo trdno drži,
• beton in armirani beton sta najtrša, vsekavanje je počasno, glasno in prašno, pogosto pa naletite na armaturo,
• stara mešana stena (opeka z betonom, različna popravila) prinaša presenečenja in telo se v njej slabše sidra.

Delo se podaljša tudi, če je dovod vode daleč, če je treba cevi speljati skozi drug prostor, če je stara napeljava dotrajana in jo je treba najprej zamenjati, ali če gre za zahtevnejšo armaturo z več izhodi. Pomaga pa, če je kopalnica že očiščena do golega zidu in imate izbrano točno določeno armaturo in ploščice.

V blokih so stene okoli kopalnice pogosto nosilne, velikokrat iz armiranega betona. V nosilno steno ni dobro vsekavati kar tako. Zlasti dolgi vodoravni utori in večje odprtine lahko oslabijo konstrukcijo. Kadar bi poseg v nosilno steno presegel majhen utor, je smiselno, da ga oceni statik.

Pogosta in praktična rešitev je inštalacijska predstena iz mavčnokartonskih plošč. Telo se vgradi vanjo, v nosilno steno pa se sploh ne vsekava. Kopalnica sicer izgubi nekaj centimetrov, zato pa je delo hitrejše, tišje in cevi so kasneje lažje dostopne.

Ker je vsekavanje v betonu zelo glasno, se z upravnikom pozanimajte, ob katerih urah hišni red v stavbi dovoljuje hrupna dela, in o tem obvestite sosede.

• napačna globina telesa: pregloboko, in podaljšek morda ne bo zadoščal, preplitvo, in rozeta bo odstopala od ploščic,
• telo ni v vodoravni legi: ročica ali tipka stoji postrani in brez rušenja tega ni mogoče popraviti,
• izpuščen tlačni preizkus: netesen spoj se pokaže kot vlažen madež na steni ali pri sosedu spodaj,
• pritrditev samo s peno: telo se sčasoma premakne in poškoduje tesnila ali ploščice,
• manjkajoča hidroizolacija okoli priključkov: voda zateka za ploščice in zid se navlaži,
• zavržena navodila za montažo: pri servisu ali menjavi kartuše je težko najti nadomestne dele.

V praksi se pogosto zgodi, da stranka izbere ploščice šele po vgradnji telesa. Če je nova ploščica skupaj z lepilom debelejša ali tanjša, kot je bilo predvideno, telo ne sede pravilno. Zato se splača ploščice izbrati vnaprej in keramičarju povedati, katero armaturo boste imeli.

Preden se stena zapre in preden pride keramičar, z mojstrom preglejte naslednje točke:

• telo je trdno pritrjeno in se ob pritisku ne premakne,
• je v vodoravni in navpični legi, os se ujema z oznako,
• globina ustreza oznakam na pokrovu glede na načrtovane ploščice,
• hladna in topla voda sta priključeni na pravo stran,
• tlačni preizkus je bil opravljen in spoji so suhi,
• zaščitni pokrov telesa je ostal nameščen, da vanj ni zašla malta,
• okoli priključkov v mokrem delu so tesnilne manšete,
• imate fotografije stene s potekom cevi, preden je bila zaprta,
• navodila za montažo in dokumenti za telo so shranjeni za kasnejši servis.