Raven spuščeni strop iz mavčnokartonskih plošč

Postopek je pri večini sistemov podoben. Razlike so v podrobnostih, ki jih določa proizvajalec posameznega sistema, in teh se je treba držati.

1. Določitev višine. Z laserjem se na vse stene zariše vodoravna črta, kjer bo nov strop. Ob tem se poišče najnižja točka obstoječega stropa, saj ta določa, za koliko se prostor zniža.
2. Obodni profili UD. Pritrdijo se na stene po obodu prostora. Pod profil se običajno nalepi tesnilni trak, ki duši prenos zvoka in izravna manjše neravnine stene.
3. Obešala. V obstoječi strop se sidrajo obešala: direktna pri majhnem znižanju, nastavljiva pri večjem. Vložki se izberejo glede na podlago, saj se v beton uporabljajo drugačni kot v strop z votlimi opečnimi polnili ali v les.
4. Nosilni profili CD. Vstavijo se v obodne profile in pritrdijo na obešala. Razmak med njimi je po navodilih proizvajalca običajno okoli 40 do 50 cm. V tej fazi se celotna ravnina nastavi čim natančneje, ker se pozneje tega ne da več popraviti.
5. Napeljave in izolacija. Še preden se strop zapre, se napeljejo kabli, doze za svetila in po potrebi cevi. Če se zaradi zvoka ali toplote polaga mineralna volna, se vgradi zdaj.
6. Parna zapora, le kadar je potrebna. Smiselna je pod neogrevanim podstrešjem ali pod streho, kjer bi vlažen zrak iz stanovanja kondenziral v izolaciji. Med dvema ogrevanima etažama je običajno ne vgrajujejo. Če se vgradi, se stiki zrakotesno zalepijo in povežejo s stenami.
7. Plošče. Polagajo se prečno na profile CD in privijejo s samoreznimi vijaki. Razmak vijakov na stropu je po navodilih proizvajalca približno 15 do 17 cm. Čelni stiki sosednjih plošč se zamaknejo, da ne nastane en dolg neprekinjen stik.
8. Bandažiranje, glajenje in brušenje. Stiki se ojačajo z bandažnim trakom in zakitajo v več slojih, prav tako glave vijakov. Ko se kit posuši, se površina zbrusi in premaže z globinskim premazom, nato jo pleskar prebarva.

Za običajen raven strop se najpogosteje uporablja plošča debeline okoli 12,5 mm. Vrsto plošče izberete glede na prostor:

• standardne plošče za suhe prostore, kot so dnevna soba, spalnica ali hodnik,
• impregnirane plošče, pogosto zelene barve, za kopalnico, kuhinjo in WC, vedno skupaj z delujočim prezračevanjem,
• požarno odporne plošče, pogosto rdeče ali rožnate, tam, kjer se zahteva požarna odpornost, na primer pod leseno konstrukcijo podstrešja ali v tehničnem prostoru,
• akustične perforirane plošče tam, kjer želite zmanjšati odmev v prostoru.

Ločite med odmevom in hrupom sosedov. Perforirana plošča izboljša akustiko v samem prostoru, proti koraku iz stanovanja nad vami pa bolj pomagajo elastična obešala, mineralna volna in po potrebi dvojni sloj plošč. Če je hrup glavni razlog za nov strop, to monterju povejte vnaprej.

Raven strop v praznem, pravokotnem prostoru z betonskim stropom je najpreprostejši primer. Več dela in časa pa zahtevajo:

• visok prostor, kjer je namesto lestve potreben oder,
• star lesen ali tramovni strop, v katerega se obešala težje sidrajo,
• veliko izrezov za točkovne luči, prezračevalne rešetke ali revizijska vratca,
• izolacija, parna zapora ali drugi sloj plošč,
• opremljen prostor, ki ga je treba izprazniti in pokriti,
• odstranjevanje stare obloge ali odpadajočega ometa pred montažo,
• višja zahtevana kakovost površine, na primer pri močni stranski svetlobi ali sijajni barvi.

Pomaga, če vnaprej veste, kje bodo luči, kje poteka prezračevanje in za koliko se strop sme znižati. Spremembe po zaprtju stropa so vedno zamudnejše.

Spuščeni strop je odlično mesto za nove napeljave, vendar električna dela sme izvajati le usposobljen elektroinštalater. Ta naj pride, preden se strop začne zapirati, po koncu pa naj vam izroči zapisnik o pregledu in meritvah. Kabli nad stropom se vodijo tako, da jih vijak ne more prevrtati.

Težjega lestenca nikoli ne obesite samo na mavčnokartonsko ploščo. Pritrdi se v obstoječi strop ali v vnaprej pripravljeno ojačitev v podkonstrukciji. Lahke točkovne luči so v redu, če se upošteva, da se segrevajo in potrebujejo dovolj prostora nad sabo.

• Preredka podkonstrukcija. Preveliki razmaki med obešali ali profili sčasoma povzročijo poves in pokanje stikov.
• Neustrezna sidra. Vložek, ki drži v betonu, ne drži nujno v votli opeki ali v starem lesenem stropu.
• Navadna plošča v vlažnem prostoru. V kopalnici brez impregnirane plošče in brez prezračevanja grozita plesen in deformacija.
• Manjkajoča dilatacija. Pri večjih površinah in nad dilatacijskimi rezami stavbe je treba po navodilih proizvajalca izvesti dilatacijski stik, sicer nastanejo razpoke.
• Pozabljene napeljave. Naknadno rezanje odprtin oslabi plošče in pokvari videz.
• Površno glajenje. Stiki brez traku ali slabo zbrušeni so po pleskanju vidni, posebej pri poševni svetlobi iz okna.
• Delo v hladni ali mokri gradnji. Plošče naj pred montažo nekaj časa ležijo v prostoru, kitanje pa poteka pri temperaturi običajno nad 10 °C, ne takoj po mokrih ometih ali estrihu.

Ob prevzemu vzemite svetilko in posvetite na strop od strani, tako se vidijo tudi manjše neravnine. Preverite, ali:

• je strop raven in povsod na isti višini, brez vidnega povesa na sredini,
• stiki plošč in glave vijakov pod poševno svetlobo niso vidni,
• je priključek na stene čist in brez razpok,
• so izrezi za luči in rešetke na dogovorjenih mestih in imajo ravne robove,
• so v vlažnih prostorih uporabljene impregnirane plošče,
• so revizijska vratca tam, kjer je potreben dostop do ventilov, spojev cevi ali prezračevanja,
• vam je elektroinštalater izročil zapisnik o pregledu in meritvah novih napeljav,
• imate podatke o uporabljenem sistemu in vrsti plošč za morebitna popravila.