Predelna stena iz mavčnokartonskih plošč Habito/Diamant (povečana trdnost)

Obe plošči spadata med mavčnokartonske plošče s povečano trdoto. V primerjavi z navadno ploščo imata večjo prostorninsko maso, odpornejšo površino in trdnejše jedro. Razlikujeta se predvsem v tem, čemu sta namenjeni.

• Diamant je univerzalna trda plošča. Primerna je tam, kjer želite boljšo zvočno zaščito in odpornejšo steno, na primer v spalnici, otroški sobi ali pisarni.
• Habito je še trdnejša in je zasnovana predvsem za pritrjevanje. Po navedbah proizvajalca lahko lažje in srednje težke predmete obesite neposredno v ploščo, ne da bi iskali profil. Natančno nosilnost na posamezno točko preverite v tehničnem listu proizvajalca.

Če veste, da bo na steni kuhinjski element, knjižna polica ali težja tehnika, razmislite o plošči Habito. Za tišjo in odpornejšo steno brez večje obremenitve navadno zadošča Diamant.

Trda plošča sama po sebi ne naredi čudeža. O rezultatu odloča celotna sestava, torej vsi sloji skupaj.

• Kovinska podkonstrukcija iz obodnih profilov UW in navpičnih profilov CW. Profili CW so običajno na razmiku približno 62,5 cm, pri večji obremenitvi ali keramični oblogi pa gostejše.
• Tesnilni trak pod vsemi profili, ki se dotikajo tal, stropa in sten. Zmanjša prenos tresljajev na sosednje konstrukcije.
• Mineralna volna v votlini. Vpija zvok, ki bi se sicer v prazni votlini odbijal kot v bobnu.
• Obloga v enem ali dveh slojih na vsaki strani. Dva sloja opazno izboljšata zvočno izolacijo in trdnost, stiki drugega sloja so zamaknjeni glede na prvega.

Zakaj ravno teža pomaga proti hrupu? Težja plošča se zaradi zvoka manj zaniha, zato na drugo stran prenese manj energije. Zato trda plošča v dveh slojih z volno opazno bolje duši pogovor ali televizor kot lahka predelna stena.

1. Izmeriti lego stene, jo označiti na tleh in z laserjem ali grezilom prenesti na strop.
2. Na profile UW nalepiti tesnilni trak, jih pritrditi v tla in strop, nato namestiti krajne profile CW ob stenah.
3. Vstaviti profile CW na predpisanih razmikih, pri vratih namestiti ojačane profile za podboje.
4. V votlini pripraviti električne ali vodovodne napeljave in na mestih bodočih težkih predmetov dodati ojačitev, če jo sistem pri tej obremenitvi zahteva.
5. Obložiti eno stran, vstaviti mineralno volno brez rež in brez stiskanja, nato obložiti drugo stran.
6. Pri dvojni oblogi namestiti drugi sloj z zamaknjenimi stiki.
7. Namestiti vogalne zaščitne profile, zakitati stike in glave vijakov po sistemu proizvajalca, obod zatesniti s trajno elastičnim kitom.
8. Po sušenju pobrusiti, nanesti osnovni premaz in pripraviti površino za pleskanje.

Če bo v steni vertikala ali napeljava, do katere bo treba kasneje dostopati, je dobro predvideti tudi revizijska vratca. Napeljave naj izvede vodoinštalater oziroma elektroinštalater.

Trde plošče so težje od navadnih mavčnokartonskih plošč, slabše se režejo in potrebujejo vijake, namenjene prav tej vrsti plošč. Navaden vijak se vanje pogosto ne pogrezne ali pa se zlomi. Delo zato traja dlje, s ploščami pa morata rokovati dva človeka.

Zahtevnost povečajo:

• večja višina prostora ter neraven strop ali tla,
• dvojna obloga in višje zahteve glede zvočne izolacije,
• vratne odprtine, vogali, poševnine in priključki na okna,
• veliko napeljav, vtičnic in ojačitev v steni,
• omejen dostop, na primer nošenje plošč po stopnicah.

Delo pa olajšajo raven, suh in pripravljen prostor, jasen načrt napeljav in vnaprej dogovorjena mesta, kamor boste obešali pohištvo. Električno napeljavo v steni mora priključiti usposobljen elektroinštalater.

• Manjkajoč tesnilni trak ali tog stik stene s stropom in stenami, skozi katerega se prenaša zvok.
• Votlina brez mineralne volne ali volna z režami, ki izgubi velik del zvočnega učinka.
• Preredko postavljeni profili, zaradi katerih stena vzmeti in stiki pokajo.
• Premalo vijakov, nepogreznjene glave ali navadni vijaki namesto vijakov za trde plošče.
• Vtičnice na obeh straneh stene točno ena nasproti druge, ki ustvarijo zvočno luknjo.
• Tog priključek na strop, ki se lahko upogiba. V takem primeru se izvede drsni priključek.
• Prehitro kitanje brez zadostnega sušenja, po katerem se pojavijo lasne razpoke.

Spreten domači mojster zmore preprosto predelno steno brez vrat v nizkem prostoru. Pripravite se na težje plošče in več prahu pri rezanju. Električno napeljavo prepustite elektroinštalaterju.

1. Pri proizvajalcu preveriti sistemsko sestavo in predpisane vijake za izbrano ploščo.
2. Označiti lego stene na tleh, steni in stropu.
3. Nalepiti tesnilni trak in pritrditi profile UW ter krajne profile CW.
4. Namestiti profile CW na razmikih po navodilih proizvajalca in jih preveriti z libelo.
5. Obložiti prvo stran, plošče rezati z žago ali nožem z rezervnimi rezili in pri rezanju nositi zaščitno masko.
6. Vstaviti mineralno volno po vsej površini in brez rež.
7. Obložiti drugo stran, pri dveh slojih zamakniti stike.
8. Zakitati stike in vijake, obod zatesniti z elastičnim kitom in pustiti, da se temeljito posuši.
9. Pobrusiti, nanesti osnovni premaz in prepleskati.

• stena je navpična in ravna, ob pritisku vidno ne vzmeti,
• po obodu je neprekinjen elastičen kit brez rež,
• glave vijakov so pogreznjene in zakitane,
• stiki so gladki, brez razpok, mehurčkov in štrlečih trakov,
• vogale ščitijo vogalni profili, robovi so ravni,
• vrata v steni se prosto odpirajo, podboj je trden,
• napeljave in mesta ojačitev v steni imate vrisana ali fotografirana,
• vtičnice in stikala je priključil elektroinštalater in niso na obeh straneh ena nasproti druge.