Cenik 2026 · Slovenija

Mavčnokartonski poševni strop in spuščeni strop v mansardi

Mavčnokartonske plošče v mansardi prekrijejo špirovce, izolacijo in napeljave s poševnimi ploskvami in ravnim spuščenim stropom. Okvirna cena je 29,10 € na m². Na ceno najbolj vplivajo oblika strehe, število oken, stanje ostrešja in sestava.

Posodobljeno 09/2026·11 min read·11 price list items
Cena standardnega dela
29,10 €/ m²
Okvirni razpon
23,28 € - 37,83 €
Stanovanje 60 m²
4365,00 €
Cena velja samo za to posamezno delo - brez materiala in brez pripravljalnih del. Ni cena celotnega posla.
Izračunaj mojo prenovo
Posodobljene cene
Vsebina strani

Cenik gradbenih del: Mavčnokartonski poševni strop in spuščeni strop v mansardi

Vnesite količine in cena se takoj preračuna. Raven cen: Slovenija. Cene lahko prilagodite v ceniku.

Suho-montažna dela (mavčne plošče)11 postavk

Vse prikazane cene so brez DDV. Cena dela vključuje samo delo. Cena z materialom doda pomožni material (lepilo, osnovni premaz, kite, pritrdilni material). Stenske in talne ploščice, talne obloge, barvo in sanitarno opremo izbere in kupi naročnik, v ceni niso zajeti.

PostavkaEnotaCena / enotoKoličinaSkupaj

Sistemi mavčnih plošč cena

Mavčnokartonska obloga poševnega stropam²29,10 € / m²m²vnesite količino-
Enoslojna mavčnokartonska predelna stena na podkonstrukcijim²24,45 € / m²m²vnesite količino-
Dvoslojna mavčnokartonska predelna stena na podkonstrukcijim²m²-
Mavčnokartonska stenska oblogam²18,70 € / m²m²vnesite količino-
Spuščeni mavčnokartonski strop (raven)m²23,90 € / m²m²vnesite količino-
Kasetni spuščeni strop (vklj. s podkonstrukcijo)m²m²-
Udarno odporna mavčnokartonska predelna stenam²m²-
Montaža parne zapore v mavčnokartonskem stropum²1,45 € / m²m²vnesite količino-
Izolacija predelne stene na podkonstrukcijim²2,60 € / m²m²vnesite količino-
Lahki vozni aluminijasti gradbeni oder za visoke stropem²3,10 € / m²m²vnesite količino-
Toplotna izolacija z mineralno volno v mavčnokartonskem stropu (do 100 mm)m²4,15 € / m²m²vnesite količino-
Skupaj za delo
- vnesite količino
Ustvari ponudbo iz cenika →

Kateri profili so potrebni in koliko stanejo: Profili za mavčne plošče: mere, cene in poraba na m²

Kaj je mavčnokartonski poševni strop in spuščeni strop v mansardi

Mavčnokartonski poševni strop ali spuščeni strop je obloga iz mavčnokartonskih plošč, ki v mansardi prekrije špirovce, izolacijo in napeljave ter iz prostora pod streho naredi bivalni prostor. Spada med suhomontažna dela. Poševne ploskve sledijo naklonu strehe, ravni del stropa pa se običajno izvede pod kleščinami. Potrebujete ga predvsem, ko podstrešje preurejate v sobo, delovni prostor ali otroško sobo, ali ko je stara obloga mansarde dotrajana in jo je treba zamenjati skupaj s toplotno izolacijo.

Mavčnokartonska plošča tu ni samo estetska obloga. Je zadnja plast celotne sestave strehe. Za njo so parna zapora, izolacija in leseno ostrešje, in vsaka od teh plasti mora delovati. Sicer se napaka pokaže na stropu kot razpoke, madeži ali plesen.

  • poševne ploskve potekajo vzdolž špirovcev in se končajo pri kapni legi ali nizkem kolenčnem zidu,
  • ravni spuščeni strop se obesi pod kleščine ali stropne tramove in tvori vodoravni del stropa,
  • kombinacija obojega je najpogostejša. Lom med poševnino in ravnim stropom mora biti raven in imeti pravilno rešen stik.

Kako izolirati in obložiti mansardo: kaj odločiti vnaprej

Ko so plošče enkrat montirane, se veliko stvari ne da več spremeniti brez rušenja. Pred naročilom razjasnite naslednje:

  • Stanje strehe od zunaj: zamakanje, poškodovana kritina ali manjkajoča sekundarna kritina pod kritino se rešujejo pred izolacijo. Navlažena izolacija izgubi toplotne lastnosti, les v njej pa trpi.
  • Debelina in vrsta izolacije: odločite se, ali bo izolacija samo med špirovci ali tudi pod njimi. Če želite, da se mansarda poleti manj pregreva, je treba to upoštevati že pri izbiri izolacije, več v vprašanjih spodaj. Pri energetski prenovi ovoja stavbe mora izolacija izpolniti zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in tehnične smernice TSG-1-004:2022.
  • Prezračevalni sloj: pri nekaterih strehah mora med izolacijo in folijo pod kritino ostati prezračevana reža. Če ni jasno, kakšna folija je na strehi, naj sestavo oceni strokovnjak.
  • Višina ravnega stropa: določa, kako visok bo prostor in koliko prostora ostane nad njim. Nižji strop poveča vodoravni del stropa, a zmanjša višino.
  • Svetila in napeljave: mesta vgradnih svetil, zvočnikov ali prezračevanja določite pred montažo. Od tega je odvisno, ali se izvede inštalacijska reža, torej prostor za kable med parno zaporo in ploščo. Načrt uskladite z elektroinštalaterjem in ga naročite pred zapiranjem s ploščami.
  • Vrsta plošč za posamezne prostore: bivalna soba, prostor nad kopalnico in mesta s požarnimi zahtevami potrebujejo različne plošče, podrobnosti so v poglavju o sestavi spodaj.
  • Kakovost površine: pri mavčnokartonskih ploščah se uporabljajo stopnje kakovosti obdelave Q1 do Q4. Za običajno belo barvo navadno zadošča Q2. Pod fine tapete ali mat barve se izvede Q3. Pod sijajne barve ali pri močni bočni svetlobi iz strešnega okna se izvede Q4. Stopnjo dogovorite v ponudbi.
  • Uporaba prostora nad ravnim stropom: strop pod kleščinami ni pohoden. Če želite prostor nad njim uporabljati za shranjevanje ali potrebujete dostop, je treba vnaprej načrtovati pohodno konstrukcijo in revizijsko odprtino.
  • Upravnik: v večstanovanjski stavbi se o posegu v podstrešje vnaprej dogovorite z upravnikom oziroma etažnimi lastniki, več v poglavju spodaj.

Postopek montaže mavčnokartonskih plošč v mansardi po korakih

Postopek je podoben kot pri navadnem stropu, na primer pri izvedbi, ki je opisana pri ravnem spuščenem stropu iz mavčnokartonskih plošč. Razlika je v tem, da je podlaga leseno ostrešje. Špirovci so pogosto krivi, les pa se s temperaturo in vlago rahlo giblje. V bivalni mansardi se zato plošče običajno montirajo na podkonstrukcijo iz kovinskih profilov, pritrjeno z obešali. Obešala predvsem izravnajo ravnino pri krivih špirovcih in ustvarijo prostor za izolacijo pod špirovci. Nekateri sistemi dovoljujejo tudi neposredno pritrjevanje plošč na lesene letve ali špirovce, vedno pa po navodilih proizvajalca. Proti razpokam pomagajo predvsem suh les, sistemska podkonstrukcija in dilatacije ob stiku s stenami.

Naslednji postopek opisuje običajno sestavo z izolacijo med špirovci in pod njimi:

  1. Pregled ostrešja: les mora biti suh, špirovci trdni, brez zamakanja in brez sledi škodljivcev. Poškodovane elemente ostrešja popravi tesar ali statik, ne monter suhomontaže.
  2. Zakoličenje ravnin: z laserjem se označi ravnina poševnin, višina ravnega stropa in lom med njima. Od tega koraka je odvisno, ali bo strop raven tudi pri krivih špirovcih.
  3. Izolacija med špirovci: toplotna izolacija, običajno mineralna volna, se vstavi med špirovce tako, da zapolni ves prostor brez rež. Ne sme biti stisnjena ali natrgana. Več o tem najdete pri izolaciji v mavčnokartonsko konstrukcijo.
  4. Obešala in nosilna podkonstrukcija: na špirovce se namestijo obešala, vanje se vpnejo CD profili, po obodu pa UD profili. Razmik profilov je odvisen od vrste plošče in navodil proizvajalca sistema, večinoma približno 40 do 50 cm.
  5. Drugi sloj izolacije: vstavi se pod špirovce, med profile. Prekrije les in zmanjša toplotne mostove.
  6. Parna zapora: namesti se na toplo stran, torej s spodnje strani na profile, proti prostoru. Stiki se zalepijo s sistemskim lepilnim trakom, folija pa se zrakotesno priključi na čelne stene, okna in preboje.
  7. Druga podkonstrukcija za inštalacijsko režo: če v stropu potekajo napeljave, se pod parno zaporo pritrdi dodatni sloj profilov ali letev. Vijaki te podkonstrukcije prehajajo skozi folijo. Pod letve ali profile se zato podloži tesnilni trak, ki zatesni mesta vijakov, ali pa se uporabi sistemska rešitev proizvajalca. Med folijo in ploščo ostane nekaj centimetrov prostora.
  8. Napeljave: usposobljen elektroinštalater položi kable in namesti doze za svetila v inštalacijski reži. Tako folije ni treba prebijati pri vsakem vgradnem svetilu.
  9. Plošče: privijejo se na podkonstrukcijo, stiki se zamikajo, pri rezanih robovih pa se naredi posnetje za kitanje. Stik s čelnimi stenami in predelnimi stenami se loči s trakom.
  10. Kitanje: stiki se zakitajo z armirnim trakom, zakitajo se tudi glave vijakov. Na lomu med poševnino in ravnim stropom ter na zunanjih robovih špalet se uporabijo vogalni trakovi ali profili.
  11. Brušenje in priprava za pleskanje: po sušenju se površina pobrusi, pregleda z bočno svetlobo, očisti prahu in premaže z globinsko osnovo.

Pri nekaterih sestavah se parna zapora namesti neposredno na spodnjo stran špirovcev, podkonstrukcija pa šele pod njo. Podkonstrukcija takrat sama ustvari inštalacijsko režo, obešala pa prebijajo folijo. Tudi tu je treba vsak preboj zatesniti s trakom ali uporabiti sistemsko rešitev. Katera različica se uporabi, določata sestava strehe in debelina izolacije.

Sestava in materiali

V bivalni mansardi se običajno uporabljajo mavčnokartonske plošče debeline okoli 12,5 mm. Kjer je vlaga višja, na primer nad kopalnico, se izbere impregnirana plošča. Če projekt ali požarne zahteve zahtevajo višjo požarno odpornost, se uporabijo ognjevarne plošče, včasih tudi v dveh slojih. Dva sloja plošč hkrati pomagata proti hrupu dežja in vetra.

Profili, obešala, vijaki in kit naj bodo iz enega sistema. Kombiniranje delov različnih proizvajalcev se zdi malenkost, a je pogosto prav vzrok poznejših razpok ali povesov. Enako morajo biti parna zapora, lepilni trakovi in tesnilne mase za njeno priključevanje usklajeni med seboj. Navaden lepilni trak čez čas odpade.

Porabo profilov, obešal, vijakov in kita na m² navaja proizvajalec sistema v tehničnem listu glede na razmik profilov in število slojev plošč. Pri ploščah se k neto površini prišteje odrez. Pri preprosti mansardi je okoli 10 %, pri razgibani z veliko okni in frčadami več. Izvajalec naj zna porabo v ponudbi razčleniti.

Od česa je odvisna cena montaže mavčnokartonskih plošč v mansardi na m²

Montaža se običajno obračuna po m² površine stropa in poševnin. Okvirna cena dela je 29,10 € na m². Enaka površina je lahko narejena hitro ali pa zahteva bistveno več časa, kar se pozna v ceni.

  • Stanje in pravilnost ostrešja: ravno ostrešje z enakomerno razporejenimi špirovci je najpreprostejše. Krive ali neenakomerno razporejene špirovce je treba izravnati, kar pomeni več dela s profili in obešali.
  • Oblika strehe in razgibanost: preprosta dvokapnica z dvema poševninama in ravnim stropom je najcenejša. Vsako strešno okno, frčada, dimnik ali preboj pomeni dodatne reze, vogale in detajle. Pri zelo razgibani mansardi se zahtevnost na m² občutno poveča.
  • Odprtine v stropu: veliko odprtin za svetila, zvočnike ali prezračevanje podaljša montažo in kitanje.
  • Višina in dostop: visok sleme pomeni gradbeni oder. Ozko stopnišče ali vstop samo skozi odprtino v stropu otežita prenašanje plošč in profilov.
  • Izolacija in parna zapora: če je izolacija že narejena, se izvede le obloga. Če je treba izolacijo še dodati, računajte, da bo obseg dela večji kot pri sami oblogi. Drugi sloj izolacije pod špirovci in druga podkonstrukcija prinesejo dodatne ure.
  • Vrsta in število slojev plošč: impregnirane in ognjevarne plošče so dražje od navadnih. Dva sloja plošč pomenita približno dvakrat več dela s samim oblaganjem.
  • Stopnja obdelave: Q3 in Q4 zahtevata več slojev kita in brušenja kot običajna Q2.
  • Odstranitev stare obloge: pri zamenjavi stare mansarde se ceni prišteje odstranitev starih plošč, opaža ali izolacije in odvoz odpadkov.

Ponudbe primerjajte po tem, kaj vključujejo. Preverite, ali gre za ceno samega dela ali tudi materiala in ali so vključeni izolacija, parna zapora, kitanje in gradbeni oder. Razlike v ceni pogosto nastanejo prav tu.

Kako pripraviti mansardo pred montažo mavčnokartonskih plošč

  • Tesna streha: popravila kritine in vgradnja strešnih oken morajo biti končani. Montaža pod streho, ki zamaka, nima smisla.
  • Izsušena mokra dela: ometi čelnih sten in estrihi na podstrešju morajo biti narejeni in suhi, preden se prinesejo plošče. Vlaga iz njih bi poškodovala plošče in kit.
  • Izpraznjeno podstrešje: staro pohištvo, škatle in odpadke je treba odnesti. Monterji potrebujejo prostor za oder in rezanje plošč.
  • Suho mesto za material: plošče se skladiščijo ležeče in na suhem. Če jih dobavite sami, naj bodo na gradbišču pravočasno in v zadostni količini.
  • Elektrika in ogrevanje: vtičnica za orodje, razsvetljava in v hladnem obdobju temperiranje prostora.
  • Termini obrtnikov: elektroinštalater in po potrebi inštalater za prezračevanje morata priti v pravem vrstnem redu, torej po parni zapori in pred ploščami. Če kdo manjka, montaža stoji. Če v mansardi nastajajo tudi nove predelne stene, na primer enoslojna mavčnokartonska predelna stena, uskladite tudi njihov vrstni red.

Tipične napake, ki se pokažejo šele pozneje

Pri mansardi se napake pogosto ne pokažejo takoj. Strop je videti lep, po prvi zimi pa se pojavijo razpoke ali mokri madeži.

Nesistemska podkonstrukcija in vlažen les

Podkonstrukcija iz delov različnih proizvajalcev, pritrjevanje mimo navodil sistema ali montaža na vlažne špirovce vodijo do razpok na stikih. Vlažen les pri sušenju spreminja obliko, plošče pa tega ne prenesejo. Razpoke se nato vsako zimo vračajo na ista mesta.

Premalo obešal ali preveliki razmiki profilov

Strop se poveša. Poves je viden kot valovanje pri bočni svetlobi.

Hoja po spuščenem stropu

Če kdo hodi po prostoru nad stropom brez pohodne konstrukcije, stisne izolacijo, natrga folijo in lahko prelomi plošče ali sprosti obešala. Posledica so povesi in razpoke.

Luknje in nezalepljeni stiki v parni zapori

Vlažen zrak iz prostora pride v izolacijo, kondenzira in nastane nevarnost plesni. Pokaže se z madeži na stropu, vonjem ali vlažnim lesom špirovcev, pogosto šele po letu ali dveh. Zrak najpogosteje uhaja skozi nezatesnjene preboje obešal in vijakov podkonstrukcije ter skozi luknje, ki jih elektroinštalater naknadno izvrta za svetila.

Izolacija z režami ali stisnjena

Na stropu se pozimi pokažejo hladni pasovi, včasih tudi temnejša mesta, kjer se nabirata prah in vlaga. Prostor se težje ogreje.

Manjkajoče dilatacije ob stenah

Togo zakitan stik med poševnino in čelno steno poči po vsej dolžini. Tu je skoraj vedno boljši ločilni trak ali elastična tesnilna masa.

Neraven lom med poševnino in ravnim stropom

Kriv rob je pri pogledu v prostor zelo opazen in ga po pleskanju ni več mogoče skriti.

Pregloboko uvijeni vijaki

Vijak, ki prebije karton, plošče ne drži. Sčasoma se okoli njega odstopi kit in nastane krožna razpoka ali izboklina.

Hitenje

Plošče, montirane v vlažen prostor po ometavanju ali estrihih, ali pleskanje na nesuh kit se končajo z razpokami in madeži.

Upravnik in varnost

V večstanovanjski stavbi podstrešje večinoma spada med skupne dele, zato postopek najprej uskladite z upravnikom oziroma etažnimi lastniki. Po Stanovanjskem zakonu (SZ-1) je za posege v skupne dele pred začetkom del treba pridobiti soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih. Ostrešje je nosilna konstrukcija. Kakršni koli posegi v špirovce, kleščine ali tramove so stvar strokovnjaka, pri večjih posegih pa statika. Elektroinštalacijo za svetila v stropu mora izvesti usposobljen elektroinštalater. Po končanih delih zahtevajte zapisnik o preverjanju (meritve), ki ga izdela preglednik z nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK). Montaža stropa se izvaja z gradbenega odra ali stabilnih podestov, ne z lestve, naslonjene na špirovec.

Kako pregledati poševni strop ob prevzemu

Pregled razdelite na dva dela. Sestavo je treba videti še pred zapiranjem s ploščami, pozneje je ni več mogoče pregledati. Površina se pregleda na končanem stropu.

Pred zapiranjem s ploščami:

  • izolacija zapolnjuje prostor med špirovci in pod njimi brez rež in ni stisnjena,
  • parna zapora je celovita, stiki so zalepljeni s sistemskim trakom,
  • preboji obešal in vijakov druge podkonstrukcije so zatesnjeni,
  • folija je zrakotesno priključena na čelne stene, okna in preboje, vključno z okolico strešnih oken,
  • doze za svetila in kabli so v inštalacijski reži na dogovorjenih mestih,
  • stanje fotografirajte, fotografije pridejo prav pri poznejših popravilih.

Na končanem stropu: preglejte ga pri dnevni in umetni svetlobi. Najbolje služi svetilka, ki sveti poševno po površini, ker tako izstopijo neravnine in slabo zakitani stiki.

  • ploskve so ravne, brez vidnih valov in povesov. Pri običajni kakovosti se v praksi za sprejemljivo šteje reža pod dvometrsko letvijo približno do 3 mm. Natančno toleranco je dobro izrecno dogovoriti v pogodbi, običajno s sklicem na nemški standard DIN 18202, saj enakovrednega slovenskega standarda ni,
  • lom med poševnino in ravnim stropom je raven po vsej dolžini,
  • stiki plošč so obdelani v dogovorjeni stopnji kakovosti, brez razpok in brez štrlečih vijakov,
  • strop ob pritisku z dlanjo ne vzmeti,
  • stiki s čelnimi in predelnimi stenami imajo ločilni trak ali elastično tesnilno maso,
  • okolica strešnih oken je čista, špalete so ravne,
  • odprtine za svetila so na dogovorjenih mestih in imajo čiste robove,
  • izvajalec zna opisati uporabljeno sestavo: vrsto izolacije, parne zapore in plošč,
  • po montaži na podstrešju in v izolaciji ni ostankov odpadkov ali poškodovanih delov folije.

Pogosta vprašanja

Okvirno 29,10 € na m². Končna cena je odvisna predvsem od oblike strehe in števila oken. Upošteva se tudi, ali sta v ceni izolacija in parna zapora, koliko slojev plošč se uporabi in kakšna stopnja obdelave je dogovorjena.

Sorodna dela

Blog

Izračunajte celoten projekt, ne le eno delo

Izberete postavke iz vseh obrti, NUMIQ pa iz njih pripravi ponudbo za vas ali za vašo stranko.