Toplotna izolacija hiše 2026: iz česa je sestavljena cena, izbira sistema in najpogostejše napake

Na kratko

Cena toplotne izolacije fasade je sestavljena iz izolacijskih plošč, lepila, sider, armirnega sloja z mrežico, zaključnega ometa, dela in gradbenega odra. O rezultatu pa bolj kot material odloča, ali izvajalec upošteva tehnološka navodila proizvajalca sistema: zadostno lepljenje plošč, sidranje šele po strditvi lepila, ojačitev vogalov oken in nanašanje ometa pri pravih temperaturah. Večina reklamacij nastane prav pri teh podrobnostih. Aktualne cene na m², izračunane iz sprotnega cenika, najdete na strani Toplotna izolacija fasade.

Iz česa je sestavljena cena toplotne izolacije hiše?

Fasade se danes skoraj vedno izolirajo s kontaktnim toplotnoizolacijskim sistemom ETICS, ki mu v Sloveniji pogosto rečemo kar demit fasada: izolacijske plošče se prilepijo in pritrdijo na steno s sidri, prekrijejo z lepilno malto z mrežico iz steklenih vlaken, nato pa se nanese osnovni premaz in tankoslojni zaključni omet. Proizvajalec dobavlja sistem kot celoto, zato naj bodo lepilo, mrežica, armirna malta in omet istega proizvajalca, njegova tehnološka navodila pa naj bodo del pogodbe. V Sloveniji so razširjeni na primer sistemi JUB, Baumit, Ceresit in Röfix.

Velik del cene predstavlja delo, ki je običajno približno tretjina končnega zneska. Materialni del raste z debelino izolacije in vrsto ometa: silikonski in silikatni ometi so dražji od akrilnih, vendar bolje prenašajo umazanijo in vlago. Pri primerjavi ponudb zato vedno preverite, ali imajo enako sestavo sistema, ne le končni znesek.

Okvirno se po ceniku NUMIQ cena dela na celotnem sistemu z EPS, torej za lepljenje in sidranje plošč, armirni sloj z mrežico in tankoslojni omet, giblje od približno 57 do 73 € na m², odvisno od regije, vključno s pomožnim materialom, vendar brez izolacije, lepila, mrežice, ometa in odra. Pri mineralni volni je delo nekoliko dražje, cene posameznih korakov pa najdete na strani Toplotna izolacija fasade.

Kaj še vpliva na ceno izolacije

• Površina in razgibanost fasade: veliko oken, vogalov, izzidkov in balkonov pomeni več rezanja, špalet in detajlov.
• Višina hiše: pri hiši z več etažami rasteta obseg odra in čas montaže.
• Stanje podlage: odpadajoč omet, vlažno zidovje ali večje neravnine je treba odpraviti pred lepljenjem izolacije. Če podlaga ni dovolj ravna in nosilna, je treba sistem poleg lepljenja tudi sidrati.
• Vrsta in debelina izolacije: beli EPS, grafitni EPS ali mineralna volna, več v nadaljevanju.
• Detajli: izolacija špalet in preklad, cokel iz XPS, nove okenske police, začetni profili in rešitev balkonov.
• Regija in termin: v Ljubljani, na Obali in v glavni sezoni je delo običajno dražje.

Kako se te postavke odrazijo v ceni na m², prikazuje stran Toplotna izolacija fasade.

Zakaj lahko gradbeni oder ceno občutno zviša?

Najpogostejši skriti strošek je najem gradbenega odra. Obračuna se po površini fasade in trajanju najema, zato se vsak teden zamude pozna v proračunu. Pred podpisom pogodbe vedno preverite, ali je oder vključen v ponudbo ali se zaračuna posebej in kdo plača podaljšanje najema, ko se dela zaradi vremena zavlečejo. Prav to je pogost vir nesporazumov med naročnikom in izvajalcem.

Okvirno ceno za vašo hišo, vključno z delom, materialom in odrom, lahko izračunate v spletnem kalkulatorju toplotne izolacije fasade NUMIQ, ki dela z aktualnimi cenami.

Stiropor ali mineralna volna: kateri material je primeren za vašo hišo?

Izbira izolacijskega materiala ne vpliva le na ceno, temveč tudi na lastnosti hiše v naslednjih desetletjih. Primerja se predvsem toplotna prevodnost (koeficient λ, nižji ko je, bolje izolira), požarna odpornost, paroprepustnost in zvočna izolativnost.

Kdaj je stiropor EPS dobra izbira

Beli fasadni stiropor je že dolgo najpogosteje uporabljen material na slovenskih enodružinskih hišah. Razlogi so praktični: je občutno cenejši od mineralne volne, lahek in se dobro obdeluje. Za običajno enodružinsko hišo zadošča, če ima pravo debelino. Primerjavo cen sistema z EPS in z mineralno volno najdete na strani Toplotna izolacija fasade.

Stiropor je primeren za tipične hiše do treh etaž, za suho zidovje in povsod tam, kjer je proračun ključen. Če ima hiša težave z vlago, najprej odpravite vzrok, na primer puščajoče cevi s strokovno izvedenimi vodovodnimi instalacijami, sicer boste vlago zaprli pod izolacijo.

Kdaj se splača naložiti v mineralno volno

Mineralna volna je dražja, vendar ima tri prednosti, ki jih je vredno pretehtati. Je negorljiva, zato jo pri višjih in večstanovanjskih stavbah pogosto zahtevajo predpisi o požarni varnosti. Konkretne zahteve za vašo stavbo določi projektant. Ima dobre zvočnoizolacijske lastnosti, ki jih boste cenili ob prometni cesti. In je zelo paroprepustna, zato vlaga iz sten lažje odhaja navzven, kar je prednost pri starejših hišah iz polne opeke ali kamna. Tehnološko je zahtevnejša: plošče iz mineralne volne brez tovarniške površinske obdelave je treba pred nanosom lepila na hrbtni strani premazati s tanko plastjo lepila, lamele pa se lepijo po celotni površini.

Požarna varnost pri stiroporu

Stiropor je gorljiv material. V toplotnoizolacijskem sistemu pa ga prekrivata armirna malta in omet, zato se na enodružinskih hišah pogosto uporablja. Pri višjih stavbah predpisi o požarni varnosti zahtevajo, da se ogenj ne more širiti po fasadi iz etaže v etažo. V praksi se to rešuje s protipožarnimi pasovi iz negorljive mineralne volne, ki se v fasado iz stiropora vstavijo vodoravno v višini plošč ali nad okni in okoli odprtin. Pas prepreči, da bi plamen iz okna pregorel skozi izolacijo v višje etaže. Kje točno bodo pasovi, kako široki bodo in od katere višine stavbe so obvezni, določi projektant v zasnovi požarne varnosti. Pri večstanovanjskih stavbah, pri stavbi tik ob sosednji hiši ali ob evakuacijskih poteh naj bo rešitev načrtovana vnaprej, saj je naknadna predelava dokončane fasade draga.

Ali se splača doplačati za grafitni stiropor?

Sivi ali grafitni stiropor vsebuje dodatek grafita, zaradi katerega pri enaki debelini izolira bolje kot beli EPS. Primeren je pri prenovah, kjer fasade ne želite preveč odmakniti od okenskih okvirjev in polic. Ima pa eno slabost: na neposrednem soncu se plošče segrejejo in se lahko deformirajo. Proizvajalci zato pri grafitnem EPS zahtevajo zaščitno mrežo na odru že pred lepljenjem plošč.

Katero debelino izolacije izbrati?

Debelina izolacije ima večji vpliv na rezultat kot znamka sistema. Pri belem EPS se za enodružinske hiše v Sloveniji danes običajno izbere 15 do 20 cm, pri grafitnem EPS zadošča praviloma nekoliko manj ob primerljivem učinku. Tanjša plast prihrani le malo, saj delo, oder in omet stanejo enako, hiša pa izgublja več toplote vso življenjsko dobo izolacije. Tudi pogoji Eko sklada za nepovratne spodbude v praksi pomenijo izolacijo v tem razponu debelin.

Pri novogradnji in pri vlogi za spodbudo izhajajte iz projekta ali energetskega pregleda, ki določi potrebno debelino za vašo hišo. Pri prenovi pomislite tudi, ali bo debelejša izolacija šla k oknom, pod strešni napušč, k sosednji hiši in ali bo na okenskih špaletah ostalo dovolj prostora. Pri starejših oknih, vgrajenih v zunanji rob zidu, pogosto ne ostane prostora niti za tanek pas izolacije. Takrat se splača razmisliti o zamenjavi oken še pred izolacijo.

Kako se izolacija razlikuje glede na vrsto hiše?

Obseg del in s tem cena sta odvisna predvsem od tega, koliko fasade je treba izolirati. Površina fasade ni enaka uporabni površini hiše: pri hiši z nadstropjem je fasade običajno več kot tlorisne površine ene etaže, odštejejo pa se okna in vrata. Aktualno ceno na m² za posamezne sisteme najdete na strani Toplotna izolacija fasade, površino fasade pa izračunajte iz načrtov ali jo dajte izmeriti.

Pritlična hiša ima manjšo površino fasade in zadošča ji nizek oder, zato je izolacija tehnično najpreprostejša. Več pozornosti zahtevajo cokel, stik s streho in balkonska vrata.

Enodružinska hiša s pritličjem, nadstropjem ali mansardo je v Sloveniji najpogostejša. Oder je tu nujen po celotnem obodu, o kakovosti pa odločajo detajli okoli oken, balkona in strešnega napušča. Veliko hiš iz sedemdesetih in osemdesetih let ima tudi velike lesene balkone in napušče, ki jih je treba pri izolaciji premisliti.

Hiša v bregu ali hiša s tremi etažami ima veliko površino fasade in daljši najem odra. Pri tej vrsti se pogosteje razmišlja o debelejši izolaciji, posebej pozornost pa zahteva vkopani del, kjer je potrebna izolacija, odporna na vlago.

Kako poteka izolacija korak za korakom?

1. Ogled in priprava dokumentacije. Izmera fasade, ocena stanja zidovja, pri večjih projektih ali pri vlogi za spodbudo pa tudi projekt in energetski pregled. Izolacija fasade obstoječe hiše praviloma ne zahteva gradbenega dovoljenja, izjeme pa so na primer objekti kulturne dediščine ali območja s posebnimi prostorskimi pogoji. Kaj velja za vašo hišo, vedno preverite na občini ali upravni enoti, preden začnete.

2. Kontrola in priprava podlage. Stena mora biti čista, nosilna in brez maščob. Tehnološka navodila Ceresit na primer priporočajo praktičen preizkus: prilepite kos izolacije velikosti 10 × 10 cm in ga po strditvi lepila odtrgajte. Če se pretrga izolacija in ne spoj s podlago, je podlaga v redu. Odstopajoč omet je treba odbiti in popraviti, odstranijo se okenske police, svetila, odtočne cevi in satelitske antene.

3. Začetni profil in cokel. Na spodnji rob fasade se namesti začetni profil, cokelni del pa se izolira z ekstrudiranim polistirenom XPS, ki bolje prenaša vlago in odbrizgano vodo.

4. Lepljenje plošč. Pri EPS se lepilo nanese po obodu plošče v pasu širine približno 8 cm in v nekaj točkah na sredini, da je prilepljenih vsaj 40 % površine plošče. Pri ravni podlagi se lahko lepi tudi po celotni površini z nazobčano gladilko. Plošče se polagajo s prekrivanjem stikov, v vogalih oken pa se stik ne sme končati, plošče se tam izrežejo v obliko črke L. Reže med ploščami do 4 mm se po navodilih Ceresit zapolnijo s poliuretansko peno po celotni debelini plošče, širših rež sploh ne sme biti, sicer je treba vstaviti trak izolacije.

5. Sidranje in brušenje. Sidra se vgradijo šele po strditvi lepila, pri cementnih lepilih običajno po 2 do 3 dneh, in samo na mestih, kjer je plošča prilepljena. Število in razporeditev določa načrt sidranja. Nato se neravnine plošč pobrusijo, da je površina ravna.

6. Armirni sloj. Najprej se vogali ojačajo z vogalnimi profili, v vogale oken in vrat pa se diagonalno nalepijo trakovi mrežice, po navodilih Ceresit velikosti vsaj 300 × 200 mm. Nato se na celotno površino nanese armirna malta, vanjo se s preklopi vtisne mrežica in se prekrije z naslednjo plastjo, tako da mrežica leži bližje zunanji površini malte in ni vidna.

7. Osnovni premaz in omet. Ko se armirni sloj posuši, običajno po nekaj dneh, sledita osnovni premaz in omet, nato montaža polic, svetil in odtočnih cevi. Vsi mokri postopki naj potekajo pri temperaturah, ki jih določi proizvajalec. Pri sistemu Ceresit je to od +5 °C do +25 °C za zrak in podlago, nekateri ometi zahtevajo višjo najnižjo temperaturo. Na neposrednem močnem soncu, v dežju in ob močnem vetru se ne ometava, ob burji na Primorskem pa se dela pogosto prestavijo.

Temne barve fasade: na kaj morate paziti

Temna fasada je videti sodobno, na izolirani hiši pa prinaša tehnično tveganje. Temna površina vpije več sončnega sevanja, pod tankim ometom pa je izolacija, zato toplota nima kam oditi v zidovje. Površina se poleti zato segreje veliko bolj kot pri svetlem odtenku. Omet in armirna malta se čez dan raztezata in zvečer krčita, kar vodi do razpok, stiropor pa se pri visokih temperaturah zmehča in se lahko deformira.

Proizvajalci zato odtenke omejujejo glede na koeficient odbojnosti svetlobe HBW, ki ga najdete pri vsakem odtenku v barvni karti. Baumit in Caparol za izolirane fasade brez omejitev dovoljujeta odtenke s HBW vsaj 20. Temnejše odtenke dovoljujejo le v posebnih ometih in barvah s hladnimi pigmenti, ki odbijajo tudi infrardeči del sevanja. Če si želite temno fasado, jo izberite kot del sistema in naj vam proizvajalec potrdi, da je primerna za toplotno izolacijo.

Zakaj izolirana fasada pozeleni in kako to preprečiti

Zelene ali temne lise na izolirani fasadi so alge in plesni. Ne gre za napako izolacije, temveč za fiziko: dobro izolirana stena prepušča od znotraj malo toplote, zato se njena površina ponoči ohladi, pogosto pod temperaturo zraka. Na hladnem ometu se kondenzira rosa in vlaga zdrži do dopoldneva. Najbolj ogrožene so severne stene, fasade ob drevesih, živih mejah in vodi ter hiše brez strešnih napuščev.

Tveganje zmanjšajo silikonski ali silikatni ometi z dodatkom biocidov, dovolj veliki napušči, delujoče okenske police in odmik zelenja od fasade. Biocide dež postopoma izpira, zato zaščita ni trajna. Če se alge že pojavijo, se fasada očisti z vodo pod nizkim tlakom in sredstvom proti algam ter nato zaščiti s premazom. Oster curek visokotlačnega čistilnika omet poškoduje.

Kaj se dogaja v praksi: najpogostejše napake

Izolacija se izvede enkrat na več desetletij, njena kakovost pa vpliva na udobje bivanja v naslednjih desetletjih. Strokovni članki o poškodbah ETICS vedno znova opisujejo iste napake. Večine po ometavanju ni videti, zato je pomembno delo sproti preverjati.

Lepilo le v točkah. Če manjka obodni pas lepila, lahko za ploščami kroži zrak, plošče se usločijo in na fasadi se sčasoma pokažejo njihovi obrisi. Nasprotna napaka je lepilo, iztisnjeno čez rob plošče, ki nato v stikih ustvarja toplotne mostove.

Sidranje v mokro lepilo ali slabo vgrajena sidra. Sidro, vgrajeno, preden se lepilo strdi, ploščo iztrga iz lepila. Pregloboko vgrajena sidra, katerih glava se ugrezne in se odprtina zapolni z lepilom, se pozneje na fasadi pokažejo kot svetle ali temne pike, ker se ohlajajo drugače kot okolica. Če izvajalec vgradi manj sider, kot določa načrt, se izolacija ob močnem vetru lahko sprosti.

Razpoke v vogalih oken. Tipična slika je poševna razpoka iz vogala okna. Nastane, ko se v vogalu odprtine konča stik med ploščama ali ko manjka diagonalni trak mrežice. Popravilo pomeni izrez in ponovno armiranje, ki se barvno skoraj vedno pozna.

Stiropor predolgo na soncu. Nezaščiten stiropor na soncu degradira. Po navodilih Ceresit je treba celotno površino pobrusiti, če od lepljenja plošč do nanosa armirnega sloja mine več kot 14 dni. Če se to izpusti, se armirna malta slabše oprime.

Pretanek armirni sloj. Pretanko nanesena malta ali mrežica, položena neposredno na stiropor, ne opravljata svoje naloge, fasada je bolj dovzetna za razpoke in poškodbe zaradi toče. Debelino je mogoče preveriti na vzorcu, odvzetem na primer pri odprtini za svetilo.

Nerešena vlaga. Vlaga, ujeta pod izolacijo, postopoma vodi do plesni in poškodb ometa. Pred izolacijo zato vedno odpravite njen vir, bodisi iz tal, iz poškodovane strehe ali iz netesnih oken. Pri celovitejših prenovah izolacijo kombinirajte s pregledom elektroinstalacij in s pleskarskimi deli, več strok hkrati prihrani oder in usklajevanje.

Neizolirane špalete in preklade. Toplotni mostovi pri oknih in balkonih ostajajo šibka točka tudi po izolaciji. Strokovni članki navajajo pri špaletah vsaj 4 cm izolacije, kar pri starih oknih pogosto ni mogoče. Rešitev je zamenjava oken pred izolacijo ali tanjši material z boljšimi lastnostmi.

O čem se naročniki in izvajalci najpogosteje sporečejo

• Kaj je v ceni. Oder, špalete, police, cokel, demontaža in ponovna montaža odtočnih cevi ali svetil. Če tega ni v ponudbi, lahko izvajalec to pozneje zaračuna kot dodatna dela.
• Ravnost in videz. Valovita fasada v stranski svetlobi ali vidni obrisi plošč. Pomaga, če se pogodba sklicuje na tehnološka navodila proizvajalca in je dogovorjena kontrola ravnosti z latom pred ometavanjem.
• Vreme in roki. Kdo nosi stroške podaljšanja odra in kako se ravna, ko dež poškoduje omet kmalu po nanosu.
• Razpoke po prvi zimi. Izvajalec jih običajno pripiše premikom hiše, naročnik slabemu delu. Fotodokumentacija vogalov oken in sidranja pred armiranjem je v takem sporu najboljši dokaz.

Ali lahko za izolacijo dobite spodbudo?

Za izolacijo fasade starejše enodružinske ali dvostanovanjske hiše lahko občani pridobijo nepovratno finančno spodbudo Eko sklada, poleg tega Eko sklad ponuja tudi ugodne kredite. Pri aktualnih javnih pozivih za občane se vloga praviloma odda po izvedbi naložbe, za dela, izvedena po določenem datumu, in ob izpolnjenih tehničnih pogojih glede izolacije. Višina spodbude, pogoji in roki se spreminjajo, zato aktualne pozive in njihove pogoje vedno preverite na uradni spletni strani Eko sklada, preden začnete načrtovati. Nekatere občine imajo tudi lastne subvencije.

Pri spodbudah običajno veljajo podobna načela: spodbuda je vezana na tehnične zahteve glede izolacije, ugodneje je združiti več ukrepov hkrati (izolacija, okna, vir ogrevanja), dela mora izvesti izvajalec, na računih pa morata biti jasno navedena material in debelina. Pred podpisom pogodbe zato z izvajalcem preverite, da bodo izvedba in računi ustrezali pogojem poziva, in shranjujte fotografije posameznih faz.

Kontrolni seznam pred podpisom pogodbe

• Ali je v ponudbi naveden konkreten sistem (proizvajalec, vrsta izolacije, debelina, vrsta ometa) in so tehnološka navodila proizvajalca del pogodbe?
• Ali so v ceni oder, cokel iz XPS, špalete, police, demontaža in ponovna montaža elementov na fasadi ter odvoz odpadkov?
• Ali ima izvajalec načrt sidranja in kdo bo odločil, ali je podlaga dovolj trdna in ravna?
• Ali so dogovorjeni terminski plan, postopek ob slabem vremenu in garancija za dela?
• Ali veste, kdo in kako bo odpravil vlago, odstopajoč omet in druge napake podlage?
• Ali ste na občini preverili, ali so potrebna dovoljenja ali soglasja, in pri spodbudi pogoje aktualnega poziva?
• Ali ste ponudbo primerjali z aktualnimi cenami na strani Toplotna izolacija fasade?

Kaj preveriti med deli in ob prevzemu

• Pred armiranjem: obodni pas lepila na ploščah (viden pri rezanju plošč), plošče s prekrivanjem stikov, brez stikov v vogalih oken, reže zapolnjene s peno, sidra v ravnini s površino.
• Vogali odprtin: diagonalni trakovi mrežice v vsakem vogalu oken in vrat ter vogalni profili na robovih. Fotografirajte jih.
• Ravnost: na več mestih prislonite dvometrsko lato in si fasado oglejte v stranski svetlobi zjutraj ali zvečer.
• Omet: enotna struktura in barva, brez vidnih stikov med posameznimi deli in brez vidnih obrisov plošč ali sider.
• Detajli: police s previsom in naklonom od okna, zaključki pri strehi in coklu, zatesnjen stik z okenskimi okvirji.
• Dokumenti: dobavnice materiala, garancijski list, računi, ki ustrezajo pogojem spodbude, in fotodokumentacija posameznih faz.

Ali se izolacija hiše splača?

Pri starejši neizolirani hiši je izolacija fasade običajno eden od ukrepov z največjim vplivom na porabo toplote. Ob kakovostni izvedbi boste znižali račune za ogrevanje, izboljšali toplotno udobje v notranjosti in zvišali vrednost hiše. Kako hitro se naložba povrne, je odvisno od stanja hiše, cen energije in morebitne spodbude, zanesljivo pa to oceni energetski pregled.

Ključno za uspeh je pravilno izbrati debelino izolacije, material izbrati glede na vrsto hiše in ne glede na najnižjo ceno, predvsem pa najeti izkušenega izvajalca z referencami na podobnih projektih. Pri zahtevnejših prenovah razmislite tudi o usklajevanju z drugimi strokami, zamenjavo oken, deli z mavčnimi ploščami v notranjosti ali posodobitvijo napeljav.

FAQ: najpogostejša vprašanja

Koliko stane toplotna izolacija enodružinske hiše?

Odvisno od površine fasade, vrste in debeline izolacije, ometa, odra in stanja podlage. Aktualne cene na m², izračunane iz sprotnega cenika, najdete na strani Toplotna izolacija fasade.

Kakšno debelino stiropora izbrati?

Za enodružinsko hišo v Sloveniji se danes običajno izbere 15 do 20 cm belega stiropora EPS. Pri grafitnem stiroporu zadošča praviloma nekoliko manj ob primerljivem učinku. Natančno debelino določita projekt ali energetski pregled.

Stiropor ali mineralna volna: kaj je bolje?

Za običajno enodružinsko hišo je stiropor ugodnejši cenovno in praktično. Mineralno volno pretehtajte pri starejših hišah z vlažnejšim zidovjem, v hrupnem okolju in tam, kjer jo zahtevajo predpisi o požarni varnosti, tipično pri višjih in večstanovanjskih stavbah.

Katere spodbude so na voljo za izolacijo?

Glavni vir so nepovratne spodbude in krediti Eko sklada, ponekod tudi občinske subvencije. Pogoji se spreminjajo, zato aktualne pozive preverite na uradni spletni strani Eko sklada. Pri sedanjih pozivih za občane se vloga praviloma odda po izvedbi del.

Koliko časa traja izolacija enodružinske hiše?

Običajna enodružinska hiša je v celoti izolirana v 3 do 5 tednih, vključno z montažo odra in zaključnimi deli. Tehnoloških premorov za strditev lepila in sušenje armirne malte ni mogoče skrajšati, rok pa lahko podaljša tudi vreme.

V katerem letnem času je najbolje izolirati?

Primerno obdobje je od pozne pomladi do zgodnje jeseni, ko so temperature stabilne. Proizvajalci sistemov za mokre postopke praviloma navajajo razpon od +5 °C do +25 °C za zrak in podlago, natančne vrednosti so v tehničnem listu. V mrazu se ne izolira.

Ali se splača izolirati starejšo hišo?

Pri starejših neizoliranih hišah ima izolacija običajno največji učinek, ker prvotne zunanje stene izgubljajo veliko toplote. Pred izolacijo je pomembno odpraviti vlago in preveriti, ali se stari omet dobro drži zidu.

Kakšna je povračilna doba izolacije?

Povračilna doba je odvisna od prvotnega stanja hiše, cen energije, načina ogrevanja in morebitne spodbude. Zanesljivo oceno prihranka da energetski pregled, ceno izvedbe pa primerjajte s cenikom na strani Toplotna izolacija fasade.

Ali je lahko izolirana fasada temna?

Lahko, vendar le v odtenkih in materialih, ki jih proizvajalec sistema dovoli za toplotno izolacijo. Brez omejitev so običajno odtenki s koeficientom HBW vsaj 20, temnejši le v posebnih ometih s hladnimi pigmenti.

Kako preprečiti, da fasada pozeleni?

Pomagajo silikonski ali silikatni ometi z dodatkom biocidov, dovolj veliki napušči, delujoče police in odmik dreves in grmovja od fasade. Če se alge pojavijo, se fasada nežno očisti in zaščiti s sredstvom proti algam.

Izračunajte ceno izolacije za vašo hišo

Cena izolacije je odvisna od mnogih dejavnikov: višine stavbe, površine in razgibanosti fasade, vrste izolacije, ometa, regije in stanja podlage. Aktualne cene na m² najdete na strani Toplotna izolacija fasade.

Za okvirni izračun vaše hiše uporabite spletni kalkulator toplotne izolacije NUMIQ. Ko vnesete vrsto izolacije, debelino, površino fasade in vrsto ometa, dobite okvirno ceno z delom, materialom in odrom. Brez registracije in brezplačno.

Zaženite kalkulator izolacije