Kronsko vrtanje odprtine v armiranobetonski panel do 15 cm

Kronski vrtalnik betona ne razbija z udarci. Diamantna krona ima obliko cevi. Počasi brusi tanek obroč, nato iz stene vzamejo cel betonski valj, tako imenovano jedro. Panel se zato ne trese in okolica odprtine ne poka. Na ta način krona prereže tudi jekleno armaturo.

1. Preveriti mesto odprtine po načrtu ali po poteku cevi in označiti središče.
2. Z detektorjem preveriti kable, cevi in armaturo v steni. Če je mogoče, odprtino premakniti stran od goste armature.
3. Stojalo vrtalnika pritrditi na steno ali strop s sidrom ali vakuumsko ploščo, da krona ne zdrsne.
4. Priključiti vodno hlajenje in pod odprtino pripraviti lovljenje vode, po potrebi tudi sesanje mulja.
5. Vrtati z zmernim in enakomernim pritiskom, dokler krona postopoma ne prereže betona in armature.
6. Odstraniti jedro, odprtino očistiti ter preveriti premer in smer.

Pri eni odprtini v običajnem panelu samo vrtanje običajno ne traja dolgo. Več časa vzamejo priprava, pritrditev stroja in čiščenje.

Različici se razlikujeta po premeru krone in s tem po tem, kaj lahko skozi odprtino napeljete. Odprtina naj bo vedno nekoliko večja od cevi. Reža je namenjena zaščitni cevi, tesnilu ali izolaciji in omogoča tudi manjši popravek položaja.

• Odprtina do 10 cm zadošča za kable, vodovodne cevi, manjše odtoke ter cevi in kabel klimatske naprave ali odvoda kondenza. Panel pri tem manj oslabi, v gosti armaturi pa je lažje najti primerno mesto.
• Odprtina do 15 cm je primerna za večje prehode: odvod nape, prezračevalni kanal, glavni odtok iz kopalnice ali cev z debelejšo izolacijo. Krona prereže več armature, zato je treba poseg v nosilno steno presoditi še bolj previdno.

Preden naročite vrtanje, izmerite zunanji premer cevi skupaj z izolacijo. Preverite tudi, kakšno odprtino priporoča proizvajalec prezračevanja ali klimatske naprave. V praksi se pogosto zgodi, da odprtino izvrtajo kar po meri cevi, potem pa vanjo ne gre ne izolacija ne zaščitna cev.

Zahtevnost in s tem končni strošek sta odvisna od več stvari:

• Debelina panela. Pri debelejšem panelu vrtanje traja dlje, krona pa se bolj obrabi.
• Količina armature. Če krona naleti na debele palice, delo poteka počasneje.
• Stena ali strop. Pri vrtanju v strop od spodaj je stroj težje pritrditi in vodo težje odvajati.
• Dostop. Odprtina tik ob vogalu, nad kuhinjskim elementom ali v ozki kopalnici oteži pritrditev stojala.
• Opremljeno stanovanje. Pohištvo, tla in ometi morajo biti zaščiteni pred vodo in muljem.
• Število odprtin. Več odprtin hkrati izvrtajo učinkoviteje kot vsako posebej v ločenih prihodih.

Delo si olajšate, če sprostite prostor ob steni, pokrijete tla ter zagotovite dostop do vode in elektrike. Pri vrtanju v strop je smiselno vnaprej obvestiti soseda spodaj, da lahko po potrebi zaščiti svoj prostor.

V bloku iz montažnih panelov je večina sten in vsi stropi del nosilne konstrukcije celotne stavbe. Tudi okrogla odprtina v njih je poseg v konstrukcijo. Zato je ne vrtajte sami in delo prepustite izvajalcu s kronskim vrtalnikom. Pri večji odprtini, več odprtinah drugo ob drugi ali vrtanju blizu roba panela naj poseg pred začetkom oceni statik.

Če so v steni lahko električni vodi, jih odklopi in po potrebi prestavi usposobljen elektroinštalater. Enako velja za plinovod v bližini vrtanja: vrtajo šele, ko je trasa preverjena. Če bi se plinska cev kljub temu poškodovala, takoj zapustite prostor, ničesar ne prižigajte in ne ugašajte ter pokličite 112.

• Udarni vrtalnik ali štemanje namesto kronskega vrtanja. Udarci razbijejo rob odprtine, lahko povzročijo razpoke in poškodujejo armaturo.
• Vrtanje brez preverjenih napeljav. Prevrtan kabel ali cev iz ene odprtine naredi drago popravilo.
• Napačno izbran premer. V premajhno odprtino izolacija ne gre, prevelika pa panel po nepotrebnem oslabi.
• Nepritrjen stroj. Krona zdrsne, odprtina je poševna ali ovalna.
• Podcenjena voda. Mulj od hlajenja zateče pod talno oblogo ali k sosedu spodaj, zlasti pri vrtanju v strop.
• Nezatesnjen prehod. Reža okoli cevi prepušča hrup, vonjave in ob požaru tudi dim. Prehode med stanovanji in skozi strope zato zatesnijo z ustreznim materialom, na mejah požarnih sektorjev s protipožarnim.

Odprtino si oglejte, preden vanjo vgradijo cev in steno zakrpajo. Pozneje je napake težje odpraviti.

• odprtina je na dogovorjenem mestu in v višini po skici,
• premer ustreza cevi skupaj z izolacijo ali zaščitno cevjo,
• odprtina je ravna, brez opaznega odklona, in na drugi strani pride ven tam, kjer mora,
• robovi so gladki, brez odlomljenih kosov in brez razpok v okolici,
• statik je poseg v armaturo ocenil vnaprej, če je bilo to potrebno,
• okoliške napeljave so nepoškodovane in delujejo,
• mulj in voda sta odstranjena, tudi s tal in iz prostora pod stropom,
• jedro in betonski odpadki so odpeljani ali je jasno, kdo jih bo odstranil.