Montaža stopnic s podstopnico

Postopek je podoben kot pri stopnicah brez podstopnic. Podstopnica doda en korak več in precej več natančnega prilagajanja.

1. Merjenje vsake stopnice posebej. Pri betonskem stopnišču so stopnice skoraj vedno nekoliko različne in kotne niso povsem prave. Mizar na vsaki stopnici izmeri višino, globino, ravnost in vlago podlage.
2. Izdelava ali prilagoditev delov po meri. Nastopne ploskve se razrežejo po dejanski obliki stopnišča, ne po načrtu. Višino podstopnic mizar prilagodi tako, da izravna manjše razlike v betonu.
3. Priprava podlage. Beton očistijo prahu in maščob in ga premažejo s predpremazom. Večje neravnine izravnajo z izravnalno maso ali jih pobrusijo.
4. Vgradnja podstopnic in nastopnih ploskev. Dele lepijo z elastičnim lepilom za spoj lesa in betona, običajno poliuretanskim ali na osnovi MS polimera. Glede na podlago lepljenje dopolnijo s skritim mehanskim sidranjem. Vsako stopnico po vgradnji preverijo z libelo in jo obtežijo, dokler lepilo ne otrdi.
5. Zaključna dela. Rego ob steni prekrijejo z letvico ali elastičnim kitom, drobne špranje zakitajo. Če stopnice niso prišle že površinsko obdelane, jih na koncu lakirajo ali naoljijo.

Pri jeklenem stopnišču med les in kovino vstavijo elastično podlogo. Tako se tresljaji ne prenašajo na les in stopnica ne ropota.

Lesene stopnice lahko namestite na dva načina. Razlika je predvsem v tem, kaj ostane vidno.

• Samo nastopne ploskve: les pokrije le vodoravni del. Čela betonskih stopnic je treba urediti drugače, na primer z ometom, glajenjem ali barvo. Ta različica je preprostejša in hitrejša.
• Nastopne ploskve s podstopnico: z lesom je obložen tudi navpični del, zato stopnišče deluje kot celota. Potrebnega je več merjenja in prilagajanja, ker je spoj med nastopno ploskvijo in podstopnico dobro viden in v njem ne sme ostati špranja.

Zakaj se ljudje odločijo za podstopnico? Prekrije neravna betonska čela, jih zaščiti pred čevlji in udarci, lažje se čisti, družine z majhnimi otroki pa cenijo, da noga nikamor ne zdrsne. Podstopnica je lahko iz istega lesa kot nastopna ploskev, iz kontrastnega lesa ali iz lakirane plošče MDF, ki se lepo ujema z belimi vrati in podboji.

Za stopnice se uporablja trd les, največkrat hrast, pa tudi bukev ali jesen. Hrast je odporen proti obrabi in ima izrazito risbo. Bukev je nekoliko mehkejša in bolj občutljiva na vlago.

• Masivne stopnice iz enega kosa ali lepljenih lamel lahko v prihodnje večkrat pobrusite in obnovite.
• Večslojne stopnice so oblikovno stabilnejše in se manj vijejo, zato so primerne za široke stopnice.

Nastopne ploskve so običajno debele okoli 30 do 40 mm, podstopnice so tanjše. Debelejša ploskev je bolj toga in prenese več brušenj, a vsako stopnico tudi dvigne. Za površino lahko izberete lak, ki ustvari odporno plast, olje, ki ohrani naraven videz, ali trdo voščeno olje kot vmesno rešitev. Pri stopnicah je smiselno razmisliti tudi o protizdrsni zaščiti, bodisi v laku bodisi z utori ob robu.

Najpreprostejše je ravno stopnišče s suhim, ravnim betonom in stopnicami približno enakih mer. Delo pa podaljšajo in podražijo:

• neraven ali poškodovan beton, ki ga je treba izravnati in popraviti na robovih,
• odstranjevanje starih ploščic, talne obloge ali prejšnjih lesenih stopnic,
• zavito ali lomljeno stopnišče, kjer ima vsaka stopnica drugačno obliko,
• zaobljeni robovi in priključek na obstoječo ograjo,
• vgradna LED razsvetljava ali aluminijasti zaščitni robovi.

Pomemben detajl, na katerega se pogosto pozabi: lesena obloga vsako stopnico dvigne za debelino nastopne ploskve. Prva stopnica ob tleh in zadnja ob zgornjem nadstropju zato izpadeta drugače, če se na to ne misli že pri načrtovanju tal in estriha. Vse stopnice morajo biti enako visoke, to je osnovno pravilo pri oblikovanju vsakega stopnišča.

Če želite vgraditi LED svetila v stopnice, naj priklop izvede elektroinštalater.

Večina težav se ne pokaže takoj, ampak po nekaj mesecih ali po prvi kurilni sezoni.

• Vlažna ali prašna podlaga. Lepilo ne prime po celotni površini, pod stopnico nastanejo votline in stopnica začne škripati.
• Les se ni prilagodil prostoru. Stopnice naj nekaj dni ležijo v prostoru, kjer jih bodo vgradili. Zrak naj ima približno 40 do 60 % relativne vlažnosti, montaža pa sledi šele, ko so ometi in estrihi suhi.
• Trdo ali univerzalno lepilo. Les dela, in če spoj ni elastičen, poči ali se odlepi.
• Manjkajoča rega ob steni. Les se ob vlagi razteza. Če nima prostora, se stopnica izboči ali poči.
• Površno merjenje. Razliko nekaj milimetrov med stopnicami noga čuti in ljudje se na takšni stopnici spotikajo.

Ob prevzemu pojdite po stopnicah gor in dol, počasi in v običajnem tempu, in bodite pozorni na to:

• ali nobena stopnica ob stopu ne škripa, ne popušča in se ne premika,
• ali so vse stopnice enako visoke, vključno s prvo in zadnjo,
• ali imajo nastopne ploskve enak previs nad podstopnico,
• ali so nastopne ploskve vodoravne in robovi v isti liniji,
• ali v spoju med nastopno ploskvijo in podstopnico ni vidne špranje,
• ali je ob stenah puščena rega, prekrita z letvico ali kitom,
• ali je površinska obdelava enakomerna, brez zatekov in neobdelanih mest,
• ali ste dobili navodila, kdaj lahko stopnice polno obremenite in kako negujete površino.