Obzidava kadi

Vgradna kad stoji na nastavljivih nožicah in sama po sebi ni posebno stabilna. Ko vstopite vanjo in natočite vodo, se rahlo upogne ali premakne. Ta premik sčasoma raztrga silikonsko fugo med kadjo in ploščicami. Skozi razpoko zateka voda, pod kadjo pa se pojavi plesen ali vlažen zid.

Obzidava ima zato dve nalogi. Prva je tehnična: stenica kad s čelne strani učvrsti in prepreči premikanje. Druga je estetska: zakrije nožice, sifon in odtočne cevi, tako da se kad lepo zlije s ploščicami v kopalnici.

Prostostoječih kadi, torej tistih, ki stojijo sredi prostora kot samostojen kos pohištva, ne obzidujemo. Izdelane so tako, da so lepe z vseh strani.

Najprej se kad postavi na nožice, izravna in priključi na odtok. Šele nato se začne zidati. Mojster preveri, da sifon ne pušča in da so nožice dobro privite, saj bo kasneje do njih prišel samo še skozi revizijsko odprtino.

Nato se postavi čelna stenica in po potrebi še stranska, če kad ni v kotu med dvema zidovoma. Stenica mora biti tako visoka, da zgornji rob kadi leži na njej ali tik nad njo, ploščice pa se kasneje potisnejo pod rob kadi. V stenici se pusti odprtina za revizijska vratca, običajno na mestu sifona.

Sledijo osnovni premaz, hidroizolacija in polaganje ploščic. Na koncu se fuga med kadjo in ploščicami zapolni s sanitarnim silikonom. Pri akrilni kadi je dobro silikonirati, ko je kad napolnjena z vodo. Kad je takrat obremenjena, se rahlo posede in fuga se po izpustu vode ne trga.

Porobetonski bloki

V praksi se uporabljajo največ. So lahki, režete jih lahko z navadno žago, zato jih hitro prilagodite meri kadi, lepijo pa se s tankoslojno malto. Nekoliko dušijo tudi hrup vode pri točenju. Porobeton pa vpija vlago, zato ga je vedno treba premazati z osnovnim premazom in zaščititi s hidroizolacijskim premazom.

Opeka ali betonski zidaki

Izberejo se tam, kjer mora stenica nositi večjo obremenitev, na primer ko bo na njej široka odlagalna polica. So trdni in vlago prenašajo bolje, a so težji in zidanje traja dlje. V stanovanjskem bloku je dobro pomisliti tudi na težo, čeprav pri eni nizki stenici to običajno ni težava.

Mavčnokartonske plošče za vlažne prostore

Impregnirane mavčnokartonske plošče na kovinski podkonstrukciji so hitra in lahka rešitev, primerna na primer pri nenavadnih oblikah. So pa manj odporne proti udarcem, zato je hidroizolacija tu še pomembnejša. Podkonstrukcija mora biti trdno pritrjena v tla in v steno, sicer bodo ploščice sčasoma počile.

Beton in zidane konstrukcije po meri

Pojavljajo se v posebnih kopalnicah, kjer je kad vgrajena v stopnico ali je del večje zidane konstrukcije. Takšna izvedba je trdna, a zamudna, saj zahteva opaž in daljši čas sušenja.

• Oblika in položaj kadi: kad v niši med tremi zidovi potrebuje samo čelno stenico, kotna ali asimetrična kad pa zahteva več rezanja in več sten.
• Stanje tal in sten: krive stene in neravna tla pomenijo več izravnavanja, da se ploščice lepo poravnajo.
• Dostop do odtoka: če je sifon na neprimernem mestu ali je treba predelati odtočne cevi, se delo podaljša.
• Odlagalne površine in police: razširitev stenice v polico ali stopnico prinese dodatno delo in material.
• Vrsta revizijske odprtine: magnetna vratca, ki jih obložite z enakimi ploščicami, zahtevajo več natančnosti kot preprosta plastična rešetka.

• kad se zazida brez revizijske odprtine, zato je treba pri zamašenem ali puščajočem sifonu razbiti ploščice,
• akrilna kad ni podprta po navodilih proizvajalca in stoji samo na nožicah, zato se dno pod obremenitvijo upogiba,
• manjka tesnilni trak med robom kadi in steno, zato voda zateka za kad,
• porobeton se obloži brez osnovnega premaza in hidroizolacije, zato se navzame vlage,
• silikonira se prazna kad in fuga se po prvem kopanju raztrga,
• stenica se postavi tesno pod rob kadi brez prostora za ploščice, zato jih nato ni kam potisniti.

Če imate osnovne izkušnje z orodjem, preprosto čelno stenico zmorete tudi sami. Priključitev na odtok raje prepustite vodoinštalaterju ali pa naj jo vsaj pregleda, preden začnete zidati.

1. Postaviti kad na nožice, jo izravnati z libelo in priviti varovalne matice.
2. Priključiti sifon, natočiti vodo in preveriti, ali spoji puščajo.
3. Nalepiti tesnilni trak na stik roba kadi s steno po navodilih proizvajalca.
4. Izmeriti višino pod robom kadi in odšteti debelino lepila in ploščic.
5. Narezati porobetonske bloke na potrebno višino in dolžino.
6. Lepiti bloke s tankoslojno malto na tla in sproti preverjati ravnost in navpičnost.
7. Pustiti odprtino za revizijska vratca na mestu sifona in vgraditi okvir vratc.
8. Počakati, da se malta posuši, kot navaja proizvajalec.
9. Nanesti osnovni premaz in hidroizolacijski premaz, v kote in na stik s tlemi vstaviti tesnilni trak.
10. Obložiti stenico s ploščicami in zgornjo vrsto potisniti pod rob kadi.
11. Zafugirati in po sušenju fugirne mase natočiti kad z vodo.
12. Zapolniti fugo med kadjo in ploščicami s sanitarnim silikonom in vodo izpustiti šele, ko se silikon posuši.

• kad se pod obremenitvijo ne premika in ne škriplje,
• stenica je ravna in navpična, ploščice niso izbočene in ob trkanju ne zvenijo votlo,
• revizijska vratca se dajo odpreti in skozi odprtino je viden sifon,
• silikonska fuga je neprekinjena, brez mehurčkov in dobro oprijeta na kad in ploščice,
• pod kadjo in za njo se po poskusnem polnjenju in izpustu ne pojavi voda,
• fuge med ploščicami so enakomerne in zgornja vrsta ploščic lepo sede pod rob kadi.