Glajenje sten in stropov

Postopek je na stenah in stropu v osnovi enak. O kakovosti največ odloča potrpežljivost med posameznimi koraki.

Priprava podlage

Površina mora biti čista, trdna in suha. Odstrani se prah, maščoba, stari premazi, ki se luščijo, in omet, ki ne drži več. Večje luknje in razpoke se najprej zapolnijo s kitom. Nato sledi globinska penetracija, ki izenači vpojnost podlage in poskrbi, da masa bolje oprime.

Nanašanje v tankih plasteh

Masa se razvleče z nerjavečo gladilko, običajno v dveh plasteh. Prva izravna neravnine in prekrije poškodbe, druga ustvari končno gladko površino. Ena plast je navadno debela približno 1 do 3 mm, natančen podatek pa najdete na embalaži. Vsaka plast se mora pred naslednjo popolnoma posušiti.

Brušenje in zaključna penetracija

Ko je masa suha, se površina obrusi s fino brusno mrežico ali papirjem, običajno granulacije okoli P120 do P180. Brušenje odstrani sledi gladilke in drobne izbokline. Na koncu se s površine odstrani ves prah in se jo ponovno penetrira, da se barva enakomerno prime in ne nastajajo lise.

Na steni imate delo neposredno pred očmi in delate v pokončni drži. Strop je zahtevnejši iz več razlogov:

• dela se nad glavo, kar je fizično naporno, in težje je ohranjati enakomeren pritisk na gladilko,
• debelejša plast lahko zaradi lastne teže odpade, zato se na stropu nanašajo tanjše plasti,
• pri brušenju prah pada naravnost na izvajalca, zato brez sesanja in zaščitne maske ne gre,
• strop pogosto osvetljuje svetloba iz okna pod ostrim kotom, zato se vsak val bolj vidi.

Pri spuščenem stropu iz mavčnokartonskih plošč se najprej uredijo stiki: v kit se vtisne armirni trak, prekrije z novo plastjo kita in po sušenju obrusi. Zakitajo se tudi glave vijakov. Šele nato sledi glajenje celotne površine. Na betonskem stropu, ki je pogost v blokih, pa se izravnavajo sledi opaža, pore in prehodi med ploščami.

Mavčna masa za glajenje

Je običajna izbira za suhe bivalne prostore, torej dnevno sobo, spalnico, hodnik ali kuhinjo. Lepo se razvleče, se razmeroma hitro suši in se zlahka zbrusi do gladkega. Za prostore s povečano vlago, kot sta kopalnica ali klet, ni primerna.

Cementna masa za glajenje

Je trša in bolje prenaša vlago, zato se uporablja v kopalnicah, pralnicah in tehničnih prostorih. Suši se dlje in se slabše brusi, zato jo je treba že pri nanašanju nanesti natančneje.

Pripravljene disperzijske mase

Prodajajo se kot pasta v vedru in jih ni treba mešati. Primerne so za manjša popravila, detajle in fino zaključno plast. Za debelejše izravnavanje velikih površin so manj primerne.

Obseg dela, s tem pa tudi končna cena, je odvisen predvsem od stanja podlage. Ravno in trdno površino je pogosto dovolj zgladiti enkrat in rahlo obrusiti. Več dela pa pomenijo:

• krive, razpokane ali mastne stene, ki potrebujejo več plasti in temeljitejšo pripravo,
• stari večplastni premazi, ki jih je treba najprej odstraniti,
• veliko vogalov, špalet, niš in utorov za elektroinštalacijo,
• visoki stropovi, stopnišča in galerije, kjer je potreben oder,
• cementna masa, ki se počasneje obdeluje in težje brusi,
• opremljen prostor, ki ga je treba izprazniti in skrbno zaščititi pred prahom.

• Izpuščena penetracija. Vpojna podlaga masi potegne vodo, zato ta slabo drži, poka ali odstopa.
• Predebela plast naenkrat. Med sušenjem poka, na stropu pa lahko odpade. Bolje je nanesti več tankih plasti.
• Premalo sušenja. Nova plast na vlažni spodnji se lahko valovi ali odstopi.
• Slabi pogoji. Prepih, mraz ali visoka vlaga povzročijo neenakomerno sušenje in mikrorazpoke.
• Brušenje brez preverjanja s svetlobo. Neravnine se pogosto pokažejo šele po pleskanju. Pomaga stranska svetloba, na primer gradbena LED svetilka, ki jo držite tik ob steni.
• Delo brez zaščite. Fini mavčni prah draži dihala in oči, zato so potrebni zaščitna maska, očala in po možnosti brusilnik s sesanjem.

Manjšo steno v bivalnem prostoru lahko zgladite tudi sami, če imate dovolj potrpežljivosti. Glajenje stropov, visokih prostorov in velikih površin je pametneje prepustiti izkušenemu pleskarju.

1. Izprazniti prostor, pokriti tla in pohištvo s folijo, pred odstranitvijo pokrovov vtičnic izklopiti varovalko.
2. Odstraniti prah, maščobo in odstopajoče dele ometa.
3. Zapolniti večje luknje in razpoke s kitom ter pustiti, da se posušijo.
4. Steno premazati s penetracijo po navodilih proizvajalca.
5. Zmešati mavčno maso po navodilih na embalaži, le toliko, kolikor je je mogoče sproti porabiti.
6. Z gladilko nanesti prvo tanko plast in izravnati največje neravnine.
7. Pustiti, da se popolnoma posuši, in nanesti drugo, zaključno plast.
8. Po sušenju površino obrusiti s fino mrežico, z zaščitno masko in očali.
9. Površino preveriti s stransko svetlobo in zapolniti drobne jamice.
10. Posesati prah in nanesti zaključno penetracijo.

Če živite v večstanovanjski stavbi, preverite hišni red, ki pogosto določa, v katerem delu dneva naj potekajo hrupna in prašna dela.

Pred pleskanjem si površino oglejte ob stranski svetlobi in jo potipajte z dlanjo. Ob prevzemu dela je smiselno preveriti, ali:

• je površina gladka, brez sledi gladilke in brez prask od brušenja,
• stiki mavčnokartonskih plošč in glave vijakov niso vidni,
• se ob stranski svetlobi ne vidijo valovi ali jamice,
• masa ne poka in ob potrkavanju ne zveni votlo,
• so vogali in robovi ravni in čisti,
• je površina očiščena prahu in penetrirana,
• je prostor pospravljen in okoliške površine niso umazane.