Strganje stare barve (vodne)

Preprost preizkus traja nekaj sekund. S suho dlanjo potegnite po steni. Če vam na roki ostane bel prah, stena »praši« in gre zelo verjetno za kredno ali klejno barvo. Drugi preizkus naredite z mokro gobo: vodna barva se po nekaj potegih zmehča, razmaže ali začne spirati. Disperzijska barva ostane trdna.

Zakaj je to pomembno? Kredna plast je mehka in ni povezana s podlago. Nova barva se nanjo sicer prime, vendar drži le na tem prahu. Med sušenjem se plast skrči in pleskanje začne odstopati v luskah, pogosto že po nekaj tednih. Pomagate si lahko tudi z navadnim lepilnim trakom: prilepite ga na steno, ga močno pritisnite in sunkovito odtrgajte. Če je na njem veliko stare barve, morate podlago očistiti.

Apnena barva je navadno trša in manj praši. Pri eni ali dveh trdnih plasteh včasih zadošča temeljit globinski premaz. Debele, razpokane ali odstopajoče plasti pa je treba prav tako odstraniti.

Pri vodni barvi se skoraj vedno uporablja vlaženje. Voda barvo zmehča, zato ni treba brusiti ali uporabljati kemije. V praksi delo poteka tako:

• priprava prostora: pohištvo odnesti ali pokriti, tla zaščititi s folijo in nanjo položiti papir ali karton, ki vpija vodo in ne drsi,
• zaščita elektrike: izklopiti varovalko tokokroga ter vtičnice in stikala prelepiti s trakom, ker vanje teče voda,
• vlaženje: steno namočiti s toplo vodo z valjčkom, pleskarskim čopičem ali pršilko, vedno po manjših površinah,
• čakanje: pustiti, da voda deluje, dokler se barva ne zmehča, običajno približno 10 do 20 minut, pri debelejših plasteh tudi dlje in večkrat,
• strganje: s široko lopatico ali strgalom vleči pod blagim kotom, brez pritiskanja v omet,
• pranje: ostanke sprati z gobo in čisto vodo, dokler stena ne neha prašiti,
• sušenje: pustiti, da se stena pred nadaljnjim delom dobro posuši.

Po strganju navadno sledijo zapolnjevanje rež in poškodb, glajenje, rahlo brušenje in globinski premaz. Ta premaz utrdi podlago in izenači njeno vpojnost. To so ločena opravila, vendar spadajo k dobri pripravi za pleskanje.

Enaka površina je lahko enkrat narejena v uri, drugič vzame celo popoldne. Zahtevnost, s tem pa tudi ceno, določajo predvsem:

• število plasti: ena tanka kredna plast gre dol skoraj sama, deset plasti iz različnih desetletij je treba vlažiti večkrat,
• vrsta barve: kredna in klejna barva se zmehčata hitro, apnena počasneje in včasih zahteva več truda,
• strop ali stena: strop je fizično zahtevnejši, voda kaplja, dela se z lestve ali premičnega odra,
• stanje ometa: če se ob vlaženju pokaže votel ali drobljiv omet, je potrebna še popravilo,
• podrobnosti: štukature, rozete, letve, vogali in okolica oken se delajo počasi in ročno,
• prazen ali opremljen prostor: v praznem prostoru je delo hitrejše in z manj tveganja za poškodbe,
• plesen: prizadeta mesta je treba obdelati s sredstvom proti plesni in poiskati vzrok vlage.

Poseben primer so mavčnokartonske plošče. Teh ne smete premočiti, ker bi se papirna plast napila vode in začela odstopati. Vlažite jih le rahlo in strgajte zelo previdno.

Strganje vodne barve zmore tudi spreten laik. Ne potrebujete kemije ne glasnega orodja, le potrpežljivost. Za višje dele stene uporabite stabilno lestev. Mislite tudi na zaščitna očala, saj kapljice z apnom dražijo oči.

1. Narediti preizkus z dlanjo in mokro gobo ter preveriti, ali gre za vodno barvo.
2. Odnesti pohištvo, tla pokriti s folijo in vpojnim papirjem, robove prelepiti s trakom.
3. Izklopiti varovalko tokokroga v prostoru ter prelepiti vtičnice in stikala.
4. Pripraviti vedro tople vode, valjček ali pršilko, široko lopatico in gobo.
5. Navlažiti površino približno enega do dveh kvadratnih metrov.
6. Počakati, da se barva zmehča, in jo po potrebi navlažiti še enkrat.
7. Zmehčano plast postrgati s potegi od zgoraj navzdol, lopatico držati čim bolj plosko.
8. Ostanke sprati z gobo in vodo sproti menjavati.
9. Nadaljevati na naslednji površini, dokler ni končana cela stena.
10. Pustiti, da se stena posuši glede na temperaturo in zračenje, običajno vsaj en dan.
11. Steno preveriti z dlanjo in trakom, šele nato zapolnjevati in nanesti globinski premaz.

V praksi se pogosto zgodi, da nekdo postrga samo odstopajoča mesta, ostalo pa prepleska. Nova barva nato drži na stari kredi in sčasoma odstopi tudi tam, kjer je bila stena videti v redu. Druga napaka je površno pranje. Če stena po strganju še vedno praši, se globinski premaz nima česa prijeti.

Pogosto je tudi preostro orodje ali premočan pritisk. Strgalo takrat dela raze v omet in nastane nepotrebno dodatno zapolnjevanje. Težave povzroča tudi nestrpnost: zapolnjevanje ali pleskanje mokre stene vodi do madežev in slabega oprijema. Ne podcenjujte niti vode ob vtičnicah. Izklop varovalke in prelepljenje vzameta minuto.

Ko prevzemate delo pleskarja ali preverjate svoje delo, bodite pozorni na te točke:

• stena ob potegu s suho dlanjo ne praši,
• lepilni trak po odtrganju ne odnese ostankov barve,
• na steni ni ostalo otočkov stare barve, zlasti v vogalih, ob letvah in okoli oken,
• omet ni razbrazdan z globokimi razami od strgala,
• votla ali drobljiva mesta so označena in dogovorjena za popravilo,
• tla, okna in podboji so čisti in brez zasušenih ostankov,
• stena je pred nadaljnjimi koraki suha na pogled in na otip.