Vgradnja vogalnikov in ALU/PVC vogalnih letev

Vsi vogalniki opravljajo v bistvu isto nalogo. Razlikujejo se po materialu in po tem, v katero plast spadajo. Vrsto zato vedno izberete glede na podlago in prostor.

Kovinski pocinkani vogalniki

To je perforiran profil iz pocinkane pločevine. Spada predvsem v klasične apnenocementne in mavčne omete v notranjosti. Je tog, dobro drži linijo in zdrži tudi na hodnikih ali stopniščih, kjer se v vogale pogosto zadene. V vlažne prostore in na zunanje površine ga običajno ne izberejo, ker lahko ob poškodovanem cinku sčasoma zarjavi, madež pa se prebije skozi barvo.

Aluminijaste (ALU) vogalne letve

Aluminij ne rjavi kot jeklo, je lahek in razmeroma tog. ALU letve se uporabljajo pri mavčnokartonskih ploščah in pod glajenje, predvsem na obremenjenih in dolgih vogalih, kjer je pomembna natančna linija po celi višini stene.

Plastične (PVC) vogalne letve

So bolj prožne, ne rjavijo in se lepo režejo. Primerne so za stanovanja, za manj obremenjene vogale, kopalnice in razgibane detajle iz mavčnokartonskih plošč, na primer niše in police. Pri močnem udarcu se prej upognejo, kot da bi ohranile popolnoma oster rob.

Vogalniki z mrežico

Gre za PVC ali ALU profil s pritrjeno mrežico iz steklenih vlaken. Mrežica se vtisne v lepilo ali izravnalno maso in okrepi tudi površino okoli vogala. Najpogosteje jih srečate pri toplotni izolaciji fasade in na okenskih špaletah. Na fasadi je pomembno uporabiti profile, ki jih za svoj fasadni sistem predvideva proizvajalec, ne navadnih letev za notranjost.

V ponudbah boste to delo srečali v dveh različicah.

• Vgradnja vogalnikov pomeni, da se profil vtisne v svež omet ali lepilo in poravna. Vogalnik nato vodi naslednjo plast ometa, ki jo kot posebno postavko izvede fasader ali pleskar.
• Vgradnja in kitanje ALU/PVC vogalnih letev vključuje tudi zakitanje letve v ravnino s steno, navadno v dveh ali treh tankih plasteh, in rahlo brušenje. Rezultat je vogal, pripravljen na temeljni premaz in pleskanje. Ta različica je običajna pri mavčnokartonskih ploščah in pod glajenje.

Ko primerjate ponudbe, zato preverite, ali mojster računa samo vgradnjo ali tudi kitanje in brušenje. Razlika v količini dela je velika.

Zahtevnost je odvisna predvsem od stanja vogala. Raven, trden in čist vogal je hitro obdelan. Star vogal z odpadlim ometom, več plastmi barve ali velikim odstopanjem od navpičnice je treba najprej otolči, utrditi in izravnati, kar vzame več časa in materiala.

• Višina in dolžina vogala: običajno steno v stanovanju se obdela s tal ali z manjše lestve, visoko stopnišče ali zatrep zahteva oder.
• Število in vrsta vogalov: en dolg raven vogal gre hitreje kot veliko kratkih robov okoli oken, niš in vdolbin, kjer je treba letve natančno prirezati in stikovati.
• Podlaga: mavčnokartonske plošče zahtevajo fino kitanje v več plasteh, omet pa natančno vodenje in nadzor debeline.
• Zahtevana kakovost površine: pod bolj sijajno barvo ali ob stranski svetlobi z okna mora biti prehod letve brezhiben, sicer se pokaže.

Če imate v stanovanju nekaj vogalov na običajni višini in je podlaga trdna, lahko delo opravite sami. Potrebujete libelo ali dolgo letev za preverjanje ravnosti, škarje za pločevino, lopatice, kit, primeren za vašo podlago, in brusno mrežico. Fasade in dela na višini raje prepustite strokovnjaku.

1. Odstraniti razrahljan omet, prah in ostanke stare barve z obeh strani vogala.
2. Vogal premazati s temeljnim premazom po navodilih proizvajalca kita in počakati, da se posuši.
3. Izmeriti višino vogala in letev odrezati nekoliko krajšo, da se ne zatika ob strop ali tla.
4. Kit nanesti na obe strani vogala po celi dolžini, ne le v točkah.
5. Letev vtisniti v kit, da ta pronica skozi odprtine, in jo z libelo poravnati v navpičnico.
6. Odvečni kit posneti z lopatico in takoj preveriti ravnost z dolgo letvijo.
7. Ko se posuši, nanesti drugo, širšo in tanjšo plast, ki prekrije letev in se izvleče v steno.
8. Po potrebi nanesti še tretjo, zaključno plast in jo po sušenju rahlo pobrusiti, ne da bi razgalili rob letve.
9. Odstraniti prah, nanesti temeljni premaz in šele nato pleskati.

• Kriva letev: brez preverjanja z libelo je vogal na prvi pogled lahko videti raven, po pleskanju pa svetloba in senca poudarita vsak val. Kitanje krive letve ne popravi.
• Votline pod profilom: pri točkovnem nanosu ali šibkem vtiskanju ostanejo pod letvijo prazni prostori. Ob udarcu se rob prelomi, kit okoli njega pa razpoka.
• Debele plasti naenkrat: debelo nanesen kit se krči in poka. Bolje je delati v tankih plasteh s premori po navodilih proizvajalca.
• Brušenje do kovine: razgaljen rob letve prosojno izstopa skozi barvo, pri ALU in pocinkani pločevini pa lahko pusti temen pas.
• Neprimeren material: notranja letev na fasadi, navadna pločevina v vlažnem prostoru ali kit, ki ni primeren za podlago.

Ko prevzemate delo, si vogal oglejte s strani pri dnevni svetlobi in nanj prislonite dolgo ravno letev.

• vogal je navpičen po celi višini, ob prislonjeni letvi ni vidnih rež ali valov,
• rob je oster in enakomerno voden, brez zob in vdolbin,
• letev nikjer ne izstopa in ne prosojno izstopa skozi kit,
• ob trkanju po vogalu ni slišati votlega zvoka,
• prehod kita v steno je gladek, brez vidnega pasu,
• okoli letve ni lasnih razpok,
• ob oknih in vratih so stiki vogalnikov čisti in v isti liniji,
• površina je brez prahu in pripravljena na temeljni premaz in pleskanje.