Strganje stare oljne barve

Ne vedno. Odloča stanje premaza. Če je oljna barva trdna, kompaktna in se nikjer ne lušči, pogosto zadostuje, da jo temeljito pobrusite, razmastite in premažete s kontaktnim (oprijemnim) temeljnim premazom po navodilih proizvajalca. Če pa se premaz lomi, dela mehurje, se pod nohtom lušči ali je na steni več plasti, bi nova barva prej ali slej odpadla skupaj s staro. Takrat je treba premaz postrgati do ometa.

Kako prepoznate oljno barvo? Je sijoča ali polsijoča in trda, voda po njej odteka, ob potrkanju pa deluje kot tanka lupina. Preprost preizkus: majhno mesto podrgnite s krpo, namočeno v alkohol. Disperzijska barva se navadno začne razmazovati, oljna ostane nespremenjena.

V zelo starih hišah lahko premazi vsebujejo svinec. Če živite v stari stavbi in niste prepričani, dajte premaz preizkusiti in stene ne brusite na suho.

Način izberete glede na podlago (omet, beton, mavčnokartonske plošče), število plasti in velikost površine. V praksi se načini pogosto kombinirajo.

Ročno strganje

Strgalo, jeklena lopatica in žična krtača. Primerno je za manjše površine in mesta, kjer se barva že sama lušči. Delo imate dobro pod nadzorom in omet pri previdnem delu ostane cel, je pa naporno in na velikih stenah dolgotrajno. Danes se uporablja predvsem za podrobnosti ob podbojih, v kotih in za radiatorji.

Strojno brušenje

Ekscentrični ali vibracijski brusilnik z grobim brusnim papirjem, na večjih površinah tudi brusilnik za stene, ki mu pravijo žirafa. Je hitro in hkrati površino nahrapavi, da se nova plast dobro oprime. Dobro deluje predvsem na ravni in trdni podlagi. Nastane veliko finega prahu, zato k brusilniku vedno sodita sesanje in zaščitna maska. Z nepazljivim pritiskom lahko mehkejši omet hitro prebrusite.

Kemični odstranjevalec

Gel ali tekoče sredstvo nanesete s čopičem, pustite delovati po navodilih proizvajalca (navadno od četrt ure do ure), zmehčano barvo pa nato postrgate. Pomaga pri debelih in trdno sprijetih plasteh, ki bi jih sicer strgali več dni. Zahteva zračenje, rokavice, očala in temeljito izpiranje ostankov.

Kombinacija

Pri večplastnih premazih se barva pogosto najprej zmehča s kemijo, postrga, ostanki pa se nato pobrusijo. Rezultat je čista in rahlo hrapava podlaga, pripravljena za nadaljnje korake.

Zahtevnost dela in s tem ceno določajo predvsem:

• število plasti: vsaka dodatna plast pomeni še en krog strganja ali kemije,
• oprijem premaza: barva, ki se sama lušči, gre dol hitro, trda in trdno sprijeta pa se upira,
• razgibanost površine: ravna stena gre hitro, majhna kopalnica s cevmi, koti in podboji pa vzame precej več časa,
• stanje ometa: če se pod barvo drobi, je treba dodati kitanje ali glajenje,
• izbrani način: kemija pomeni več materiala in zaščite, brušenje pa orodje in sesanje,
• pokrivanje in čiščenje: v naseljenem stanovanju s pohištvom je priprava prostora zahtevnejša kot v prazni sobi.

Manjšo površino lahko odstranite tudi sami, če imate potrpljenje in zaščitno opremo. Ob sumu na svinec ali pri velikih površinah je pametneje poklicati pleskarja.

1. Odnesti ali pokriti pohištvo, tla prekriti s folijo in robove zalepiti z lepilnim trakom.
2. Izklopiti varovalko za vtičnice in stikala na steni, odstraniti pokrove in mesta prelepiti.
3. Nadeti si rokavice, zaščitna očala in zaščitno masko.
4. Na preizkusnem mestu preveriti, kako se barva obnaša pod strgalom in po nanosu odstranjevalca.
5. Odstopajoče dele postrgati s strgalom pod plitvim kotom, da se omet ne poškoduje.
6. Trdne plasti premazati z odstranjevalcem, pustiti delovati po navodilih in zmehčano barvo postrgati.
7. Ostanke pobrusiti z brusilnikom s sesanjem, kote in podrobnosti ročno.
8. Steno umiti z vodo in sredstvom za razmaščevanje ter sprati ostanke kemije.
9. Pustiti, da se stena temeljito posuši, navadno vsaj en dan.
10. Nanesti globinski penetrat, po sušenju zakitati razpoke in udarnine.
11. Kit pobrusiti s finim papirjem (granulacija približno 120 do 180), steno posesati in obrisati z vlažno krpo.

Nato lahko nanesete osnovno belo barvo in za njo končno barvo, večinoma v dveh slojih. V kuhinjo in na hodnik je primerna pralna barva, v običajne sobe disperzijska.

• Pleskanje na nerazmaščen sijoč premaz. Nova barva nekaj tednov izgleda lepo, potem pa se začne luščiti v celih trakovih.
• Neizprani ostanki odstranjevalca. Lahko povzročijo madeže, spremembo odtenka ali slab oprijem naslednjih plasti.
• Brušenje brez sesanja. Prah se razširi po celem stanovanju in ga ni zdravo vdihavati, pri starih premazih še toliko manj.
• Izpuščen penetrat. Mesta z golim ometom in mesta s kitom vpijajo drugače, zato so po pleskanju vidni madeži.
• Nepotrebna naglica. Pleskanje na vlažno steno ali krajšanje časa delovanja kemije se pozneje vrne v obliki popravil.
• Puščeni otočki stare barve. Robovi med starim premazom in golim ometom se skozi novo barvo pokažejo, če jih ne izravnate.

Pred pleskanjem steno preglejte pri stranski svetlobi, na primer z baterijsko svetilko, prislonjeno ob steno. Preverite, ali je:

• star premaz odstranjen na celotni dogovorjeni površini, tudi v kotih in za radiatorji,
• površina mat in rahlo hrapava, brez sijočih mest,
• omet trden in se ob potegu z dlanjo ne drobi,
• stena umita, brez maščobe in ostankov kemije,
• stena suha na otip in na pogled, brez temnih vlažnih madežev,
• vsaka razpoka in udarnina zakitana in pobrušena,
• prehod med kitom in ometom pri stranski svetlobi neopazen,
• prostor po delu pospravljen, pokrivala pa odstranjena ali pripravljena za pleskanje.