Beneški štuk (polirani omet)

Gre za počasno ročno delo. Vsaka plast je zelo tanka, na rezultat pa najbolj vpliva pravi trenutek za posamezen korak. Mojster dela približno v tem vrstnem redu:

Priprava podlage

Stena mora biti ravna, trdna, suha in čista. Luknje in razpoke zapolni, stare premaze, ki se luščijo, odstrani. Nato podlago premaže z ustreznim osnovnim premazom, da se izenači njena vpojnost. Na sijajni površini se pokaže vsaka neravnina, zato ta faza pogosto vzame več časa kot sam štuk.

Osnovna plast

Prvo plast mojster tanko potegne z gladilko iz nerjavnega jekla, da zgladi drobne neravnine. Plast se suši po navodilih proizvajalca, običajno nekaj ur. Debelejša mesta nato nežno pobrusi.

Plasti z risbo

Druga in vse naslednje plasti se nanašajo s kratkimi potegi v različnih smereh. Tako nastane značilna marmorna risba. Običajno so to dve do štiri tanke plasti. Zadnjo plast mojster stiska in gladi v pravem trenutku, ko ni več mokra, a še ni povsem trda. Takrat se začne pojavljati sijaj.

Voskanje in poliranje

Ko se površina posuši, mojster nanese tanko plast voska in ga spolira s krpo ali gladilko. Vosek poudari barvo, poveča sijaj in površino zaščiti pred vodo in umazanijo.

• apneni beneški štuk je tradicionalna različica z marmorno moko. Prepušča vodno paro in je zaradi bazičnosti manj dovzeten za plesen. Bolj se obnese v bivalnih prostorih,
• štuk na osnovi sintetičnih smol je lažji za obdelavo in je pogosto bolj odporen proti drgnjenju. Običajno pa manj „diha“,
• voski so naravni ali sintetični, nekateri tudi z bisernim ali kovinskim učinkom. Debela plast voska zmanjša paroprepustnost, zato ga nanašamo tanko,
• barva je lahko bela, že pigmentirana ali zamešana po vzorcu. Svetli in srednji odtenki bolj prikrijejo drobne napake, temni in kovinski pa razkrijejo vsak poteg.

Od orodja potrebujete gladilke iz nerjavnega jekla, manjše lopatice za kote, fin brusni papir in čiste krpe. Gladilka ne sme imeti prask, sicer jih prenese na steno.

Na zahtevnost in s tem na končni strošek del najbolj vpliva:

• stanje stene, saj neravna ali poškodovana stena potrebuje več kitanja in brušenja,
• število plasti in želena stopnja sijaja,
• posebni učinki, kot so biserni lesk, kovinski pigmenti ali več barv na eni površini,
• veliko kotov, špalet, vtičnic in stikal, okoli katerih se dela počasi,
• višina prostora in dostop, na primer nad stopniščem ali za vgrajenim pohištvom,
• ali je prostor izpraznjen in ali v njem hkrati ne delajo drugi obrtniki, saj prah na sveži plasti povzroča težave.

Beneški štuk se dobro obnese v dnevni sobi, spalnici, predsobi, na hodniku in v pisarni. Če je povoskan, ga lahko uporabite tudi v kuhinji stran od delovnega pulta in v kopalnici tam, kamor voda ne škropi neposredno. V praksi se pogosto zgodi, da ga nekdo naroči v tuš kabino namesto keramike, nato pa ga preseneti, da se površina na stalno mokrem mestu spreminja. Za takšna mesta so namenjeni drugi sistemi, na primer posebne vodoodporne mase. Pozanimajte se o njih pri izvajalcu, preden se odločite.

• slabo pripravljena podlaga, zaradi katere štuk na prašnem ali mastnem mestu odstopi, neravnine pa po poliranju še bolj izstopijo,
• predebela plast, ki se dolgo suši in lahko razpoka,
• neenakomerni potegi, po katerih ostanejo lise, proge in madeži,
• poliranje ob napačnem času: na mokri plasti se masa trga, na suhi pa sijaj ne nastane več,
• debelo ali neenakomerno nanesen vosek, ki deluje lisasto in umetno,
• delo na prepihu ali na neposrednem soncu, ko se masa suši prehitro in je ni mogoče polirati.

Napake, ki se pri običajnem pleskanju izgubijo, so tu takoj vidne. Pogosto jih je mogoče popraviti samo tako, da se odstrani celotna vrhnja plast.

Polirani omet je varno delo, a zahteva vajo. Če ga želite preizkusiti sami, začnite na plošči ali na manjši steni, ki ni osrednji del prostora. Sledite tehničnemu listu izbranega materiala.

1. Izprazniti prostor, pokriti tla in okolico obleplјiti z lepilnim trakom.
2. Z dolgo letvijo preveriti ravnost stene, zakitati in pobrusiti neravnine.
3. Površino očistiti prahu in nanesti osnovni premaz, ki ga priporoča proizvajalec štuka.
4. Potegniti tanko osnovno plast in počakati, da se posuši.
5. Nanašati naslednje tanke plasti s kratkimi potegi navzkriž, vsakič šele ko se prejšnja posuši.
6. Zadnjo plast stiskati in gladiti s čisto gladilko, ko ni več mokra, a še ni trda.
7. Ko se površina povsem posuši, nanesti tanko plast voska in jo spolirati s krpo.
8. Gladilke takoj umiti in osušiti, da na njih ne ostanejo ostanki.

Če vzorec ne uspe po vaših pričakovanjih, je to povsem običajno. Za reprezentativno steno se raje obrnite na izkušenega pleskarja ali mojstra za dekorativne tehnike.

• steno poglejte proti svetlobi iz okna in pod poševno svetlobo svetilke ter preverite, ali na njej ni valov ali izrazitih neravnin,
• risba naj bo po vsej površini enakomerna, brez ostrih meja med posameznimi deli,
• sijaj naj bo enoten, brez motnih otočkov in sledi voska,
• na površini ne sme biti razpok, mehurčkov ali odstopljenih mest,
• koti, robovi in okolica vtičnic naj bodo čisto zaključeni,
• prosite za ime uporabljenega materiala in voska ter za navodila za vzdrževanje.