Cenik 2026 · Slovenija

Penetracija sten in stropa

Penetracija sten in stropa je tanek premaz, ki utrdi podlago in izenači njeno vpojnost pred pleskanjem, glajenjem ali tapeciranjem. Okvirna cena je 1,05 € na m², vplivajo pa stanje podlage, višina stropa in prekrivanje.

Posodobljeno 09/2026·9 min read·11 price list items
Cena standardnega dela
1,05 €/ m²
Okvirni razpon
0,84 € - 1,37 €
Stanovanje 60 m²
158,00 €
Cena velja samo za to posamezno delo - brez materiala in brez pripravljalnih del. Ni cena celotnega posla.
Izračunaj mojo prenovo
Posodobljene cene
Vsebina strani

Cenik gradbenih del: Penetracija sten in stropa

Vnesite količine in cena se takoj preračuna. Raven cen: Slovenija. Cene lahko prilagodite v ceniku.

Slikopleskarska dela11 postavk

Vse prikazane cene so brez DDV. Cena dela vključuje samo delo. Cena z materialom doda pomožni material (lepilo, osnovni premaz, kite, pritrdilni material). Stenske in talne ploščice, talne obloge, barvo in sanitarno opremo izbere in kupi naročnik, v ceni niso zajeti.

PostavkaEnotaCena / enotoKoličinaSkupaj

Priprava

Globinski predpremaz sten in stropovm²1,05 € / m²m²vnesite količino-
Strganje stare oljne barvem²5,60 € / m²m²vnesite količino-
Sanacija in premoščanje večjih razpoktmtm-
Akrilno tesnjenje spojevtm2,00 € / tmtmvnesite količino-
Strganje stare (vodne) barvem²3,65 € / m²m²vnesite količino-
Lokalna popravila razpok in krpanjekos3,65 € / koskosvnesite količino-
Izravnalna masa na stenahm²6,75 € / m²m²vnesite količino-
Izravnalna masa na stropihm²7,80 € / m²m²vnesite količino-
Beneški omet - poliran zaključekm²m²-
Montaža vogalnikovtmtm-
Odstranjevanje starih tapetm²3,65 € / m²m²vnesite količino-
Skupaj za delo
- vnesite količino
Ustvari ponudbo iz cenika →

Cene so običajne cene v slovenskih trgovinah z gradbenim materialom, november 2026. Poraba je izračunana za dva sloja po tehničnih listih proizvajalcev. Materiali za pleskanje: barve, impregnacija, popravila in zaščita

Čemu služi penetracija

Penetracija je običajno prozorna tekočina, ki se vpije v površino in veže prah. Skoraj vedno se nanaša na nov omet, mavčnokartonske plošče, beton, mesta, popravljena s kitom, in na star, prašen ometa.

Zakaj je opleskana stena brez penetracije pogosto lisasta? Omet, kit in mavčnokartonske plošče vodo vpijajo različno. Barva se na enem mestu vpije bolj, na drugem manj, zato nastanejo razlike v odtenku in sijaju. Penetracija te razlike izenači, barva se suši enakomerno in porabi se je manj.

Druga naloga je utrjevanje. Stari apneni ometi ali stene po strganju barve se pogosto drobijo in prašijo. Globinska penetracija drobne delce zlepi, tako da nova plast drži na trdni podlagi in ne odstopa.

Penetracije po pleskanju ni videti in se pogosto opravi isti dan kot druga dela, zato jo ljudje dojemajo kot malenkost. Vendar je od nje odvisno, ali bosta barva ali glet držala in ali bo površina enotna.

Kdaj penetracije ne izpustiti in kaj odločiti vnaprej

Penetracijo se splača nanesti predvsem:

  • na nov omet, mavčnokartonske plošče, beton in plinobeton,
  • po strganju stare barve ali brušenju stene,
  • na mesta, popravljena s kitom ali mavcem,
  • pred glajenjem, tapeciranjem, dekorativnim ometom in lepljenjem keramike.

Preden delo naročite, je dobro razjasniti nekaj stvari:

  • Kaj sledi po penetraciji. Pod barvo, glet, tapete in keramiko so pogosto primerni različni pripravki. Izvajalec mora vedeti, za kaj pripravlja podlago.
  • Kakšna je podlaga. Nov omet, mavčnokartonske plošče, gladek beton, stara apnena barva ali oljna barva zahtevajo vsak svoj postopek. Poseben primer je stara klejna barva. Prepoznate jo po tem, da se z mokro gobo razmoči in jo obarva. Treba jo je s toplo vodo sprati do ometa, ker je penetracija ne utrdi in bi nova barva na njej odstopala.
  • Ali so na stenah ali stropu madeži. Nanje opozorite vnaprej, saj potrebujejo drug pripravek kot običajna penetracija.
  • Ali je penetracija vključena v ceno pleskanja ali glajenja. Nekateri izvajalci jo vključijo v ceno, drugi jo zaračunajo posebej.
  • Koliko plasti je upoštevanih. Pri zelo vpojni podlagi se naneseta dve plasti, kar mora biti razvidno iz ponudbe.

Vrste penetracij in kdaj izbrati katero

Globinska penetracija

Najpogostejša vrsta, običajno akrilna disperzija. Primerna je za omete, beton, mavčnokartonske plošče in plinobeton. Utrdi vpojno in prašno podlago, uporablja pa se pred pleskanjem, glajenjem in tapeciranjem.

Penetracija za mavčnokartonske plošče

Mavčnokartonska plošča je gladka, karton pa vpija drugače kot zakitani stiki. Penetracija, namenjena zanje, izenači karton in kit, da se stiki ne vidijo skozi barvo.

Kontaktni most

Na gladkih in nevpojnih površinah, na primer na stari glazirani keramiki ali zelo gladkem betonu, običajna penetracija ne zadošča, ker se nima kam vpiti. Uporablja se kontaktni most, pogosto s finim peskom, na katerega se lepilo ali glet bolje oprime. Podobno se rešuje tudi stara oljna barva, če se ne postrga, ampak le nahrapavi.

Izolacijski temeljni premaz za madeže

Za madeže od vode, nikotina, saj ali maščob se uporablja izolacijski premaz, ki prepreči, da bi se prebijali v novo barvo. Običajna penetracija jih ne prekrije. Pri madežih po zamakanju je treba najprej odpraviti vzrok in pustiti, da se strop izsuši, sicer se madež vrne.

Univerzalna penetracija

Kompromis za mešane podlage, nekatere so primerne tudi za zunanjo uporabo ali vsebujejo dodatke proti plesni. Pozor: penetracija ni hidroizolacija. V tušu ali ob kadi spada pod keramiko hidroizolacijski premaz, dodatek proti plesni pa ne odpravi vzroka plesni, če gre za vlago ali toplotni most.

Kako poteka penetracija korak za korakom

  1. Prekrivanje: tla, pohištvo, okna, podboji in stikala se prekrijejo s folijo, robovi pa se oblepijo z lepilnim trakom. Pri stropu se prekriva temeljiteje, ker premaz kaplja.
  2. Ocena podlage: izvajalec preveri, ali se stena ali strop praši in drobi, ali je na njem klejna ali oljna barva in ali so prisotni madeži. Glede na to izbere pripravek.
  3. Priprava: odstrani se ohlapna barva, odstopajoč omet in maščoba, po potrebi se spere klejna barva. Pri večjih površinah se opravi strganje stare vodne barve, pri stari oljni barvi pa strganje stare oljne barve ali vsaj brušenje. Popravila s kitom morajo biti popolnoma suha.
  4. Odpraševanje: površina se očisti prahu, pri zglajenih in brušenih stenah se prah pomete ali posesa.
  5. Preverjanje pogojev: podlaga mora biti suha, temperatura v prostoru pa v razponu, ki ga navaja proizvajalec, običajno nad +5 °C.
  6. Priprava premaza: penetracija se premeša. Koncentrati se redčijo z vodo v razmerju iz tehničnega lista, pripravljeni izdelki se nanašajo nerazredčeni.
  7. Vogali in detajli: s čopičem se premažejo koti, vogali, okolica podbojev, oken in stikal.
  8. Površina: z valjčkom se nanese enakomerna tanka plast. Na stropu se dela od okna proti notranjosti prostora, da je videti, kje je že premazano. Za strop se včasih uporabi rahlo obarvana penetracija, na kateri se premazana mesta bolje vidijo.
  9. Sušenje: pri sobni temperaturi se premaz običajno posuši v 2 do 4 urah, v hladnem in vlažnem dlje. Pred glajenjem ali lepljenjem keramike proizvajalci pogosto zahtevajo daljši čas. Prostor se zmerno zrači, brez prepiha.
  10. Druga plast po potrebi: pri zelo vpojnem novem ometu ali plinobetonu se po sušenju nanese druga plast, šele nato se nadaljuje z naslednjim delom.
  11. Čiščenje: orodje se takoj opere z vodo, kapljice na okenskih okvirjih in tleh se obrišejo, preden se posušijo.

Od česa je odvisna cena

Okvirna cena dela je 1,05 € na m². Sam premaz gre hitro, zato končni znesek močno določajo okoliščine:

  • Stanje podlage: čista, trdna površina se premaže hitro. Če je treba najprej postrgati ohlapno barvo, sprati klejno barvo, odstraniti maščobo ali posesati prah po brušenju, se doda delo, ki je pogosto zahtevnejše od samega premaza.
  • Vpojnost podlage: zelo vpojen nov omet ali plinobeton pogosto potrebujeta dve plasti. To pomeni približno dvakrat več dela in materiala.
  • Strop in višina: strop je počasnejši od stene, ker se dela nad glavo in je treba več prekrivati. Visoki stropi, stopnišča in poševnine v mansardi, kjer je potreben oder, delo dodatno podražijo.
  • Razgibanost prostora: majhni prostori, kot so kopalnice, hodniki in niše, ter veliko vogalov in špalet pomenijo več dela s čopičem in manj hitrega dela z valjčkom.
  • Opremljeno stanovanje: premikanje in prekrivanje pohištva vzame čas, zlasti pri penetraciji stropa.
  • Posebni pripravki: kontaktni most ali izolacijski temeljni premaz sta dražja od običajne globinske penetracije in pomenita dodaten korak.
  • Obseg: pri majhni površini, na primer eni popravljeni steni, velik del cene predstavljajo priprava, prekrivanje in čiščenje, zato izvajalci za manjša dela pogosto zaračunajo minimalni znesek.

Pri primerjavi ponudb preverite, ali je v ceni material, koliko plasti je upoštevanih in ali se meri površina sten in stropa, ne tal. Površina sten in stropa v stanovanju je navadno nekajkrat večja od tlorisne površine.

Kaj delo olajša in kaj ga podaljša

Pomaga, če naročnik pripravi:

  • izpraznjen prostor: če pohištvo ostane v prostoru, ga premaknite na sredino in sprostite dostop do sten in oken,
  • dokončana predhodna dela: elektroinštalacije, utori in popravila s kitom morajo biti končani in suhi. Če se po penetraciji še dolbe ali kita, je treba popravljeno mesto ponovno premazati,
  • vodo in elektriko: voda je potrebna za redčenje in pranje orodja, elektrika za razsvetljavo in sesalnik,
  • ogrevan prostor: pozimi, zlasti v novogradnji ali nenaseljenem stanovanju, mora biti prostor ogrevan, sicer se premaz suši počasi ali je treba delo preložiti,
  • dogovorjen vrstni red s pleskarjem ali keramičarjem: penetracija naj bo nanesena kratko pred naslednjim delom, na primer pred glajenjem sten in stropov. Če se medtem na površino usede prah, jo je treba ponovno očistiti,
  • dovolj svetlobe: pri stropu in v prostorih brez okna zelo pomaga močna svetilka, sicer je težko preveriti, ali ni kje kaj izpuščeno.

Delo pa podaljša, če se v prostoru hkrati brusi, vrta ali opravlja drugo prašno delo. Prah se prilepi v svež premaz in površina potem ni trdna.

Tipične napake in kako se pokažejo pozneje

  • Penetracija vlažne ali prašne površine. Premaz se ne vpije, le zlepi prah na površini. Pozneje barva ali glet odstopa skupaj s to plastjo.
  • Predebela plast. Penetracija ustvari sijoč, spolzek film, na katerem barva in lepilo slabo držita. Premaz se nanaša, ne zliva. Po pleskanju se na takih mestih lahko pojavijo sijoče lise.
  • Napačno redčenje. Pregosta penetracija se ne vpije, preredka ne utrdi. Posledica je sijoča površina ali podlaga, ki se še naprej praši.
  • Penetracija na nespranjo klejno barvo. Nova barva čez čas odstopa v luskah skupaj s staro plastjo.
  • Izpuščene mavčnokartonske plošče ali popravljena mesta. Zakitani stiki se potem vidijo skozi barvo, najbolj pri stranski svetlobi iz okna.
  • Izpuščena mesta na stropu. Pri prozornem premazu nad glavo se zlahka izpusti pas. Po pleskanju je tam drugačen odtenek.
  • Običajna penetracija na nevpojni podlagi. Lepilo ali glet se na glazuri ne oprime, keramika pa lahko ob trkanju zveni votlo.
  • Običajna penetracija na madežih. Madeži po zamakanju ali nikotinu se po pleskanju ponovno pojavijo, pogosto že po prvi plasti barve.
  • Prepozno ali prezgodnje nadaljevanje. Pleskanje na mokro penetracijo zmanjša oprijem, prav tako dolgo čakanje, med katerim se na površino usede prah.

Kako preveriti opravljeno delo

  • ko površino potegnete z dlanjo, se ne praši in ne drobi,
  • preizkus z vodo: kanite malo vode na premazano mesto in za primerjavo na nepremazano, na primer za radiatorjem ali na koščku ometa zunaj površine. Na premazanem mestu se voda vpija počasneje in enakomerno. Povsem nevpojna površina, po kateri voda polzi kot po steklu, kaže na predebelo plast,
  • površina je rahlo mat, brez sijočih lis in curkov,
  • na stropu pri poševno držani svetilki ni videti izpuščenih pasov,
  • vogali, koti, špalete in okolica podbojev so premazani,
  • popravljena mesta in stiki mavčnokartonskih plošč so premazani skupaj s površino,
  • madeži, za katere je bil dogovorjen izolacijski premaz, so z njim res premazani,
  • okolica je čista, na oknih in okvirjih ni posušenih kapljic, prekrivni material je odstranjen, orodje oprano.

Penetracija v lastni režiji

Penetracijo lahko opravite tudi sami, če imate stabilno lestev ali nizek oder in nekaj potrpežljivosti. Postopek je enak kot pri izvajalcu zgoraj, ključna sta čista podlaga in upoštevanje tehničnega lista. Več o celotnem sklopu del najdete med pleskarskimi deli. Nekaj dodatnih praktičnih nasvetov:

  • pri delu na stropu zaščitite oči z očali, premaz kaplja in draži oči,
  • za površino uporabite valjček s srednje dolgo dlako, za vogale ploščat čopič, penetracijo pa v kadičko nalivajte v manjših količinah,
  • količino kupite glede na porabo na embalaži in površino sten in stropa, ne tal, pri vpojni podlagi računajte z rezervo za drugo plast,
  • razredčeno penetracijo porabite isti dan in ostankov ne zlivajte nazaj v originalno embalažo,
  • za strop izberite dan z dobro dnevno svetlobo ali imejte močno svetilko.

Pogosta vprašanja

Okvirna cena je 1,05 € na m². Končni znesek je odvisen od stanja in vpojnosti podlage, števila plasti, višine stropa, razgibanosti prostora in obsega prekrivanja. Preverite tudi, ali je v ceni material.

Sorodna dela

Blog

Izračunajte celoten projekt, ne le eno delo

Izberete postavke iz vseh obrti, NUMIQ pa iz njih pripravi ponudbo za vas ali za vašo stranko.