Penetracija sten in stropa

Zakaj je stena, prepleskana brez penetracije, pogosto lisasta? Omet, kit in mavčnokartonske plošče vpijajo vodo različno. Barva se na enem mestu vpije bolj, na drugem manj, zato nastanejo razlike v odtenku in sijaju. Penetracija te razlike izravna, barva se suši enakomerno in porabite je manj.

Druga naloga je utrjevanje. Stari apneni ometi ali stene, s katerih ste postrgali staro barvo, se pogosto drobijo in prašijo. Globinska penetracija drobne delce zlepi, tako da nova plast leži na trdni podlagi in ne odstopa.

Penetracijo se splača nanesti predvsem:

• na nov omet, mavčnokartonske plošče, beton in porobeton,
• po strganju stare barve ali brušenju stene,
• na mesta, popravljena s kitom ali mavcem,
• pred glajenjem, tapeciranjem, dekorativnim ometom in lepljenjem keramike,
• pred samorazlivno maso ali lepljenjem talne obloge.

Princip je enak, razlika je v podlagi, v tem, kaj pride na vrsto potem, in v udobju dela.

Stene in strop se najpogosteje penetrirajo pred pleskanjem. Strop je zahtevnejši, ker delate nad glavo, premaz kaplja in težje vidite, ali ste kakšno mesto izpustili. Dobro pokrijte tla in pohištvo, zaščitite si oči in uporabite stabilno lestev ali nizek oder. Na stropih se poleg tega pogosteje pojavijo madeži od zamakanja, ki jih navadna penetracija ne prekrije. V bloku je pri takem madežu smiselno najprej z upravnikom ali sosedom zgoraj preveriti, ali voda še vedno teče.

Stene in tla se penetrirajo predvsem pred keramiko, samorazlivno maso ali lepljeno oblogo, kot sta vinil ali tekstilna talna obloga. Na tleh je pomembno, da prah temeljito posesate, ne pustite luž in delate tako, da končate pri vratih in vam ni treba hoditi po svežem premazu. Betonski ali anhidritni estrih mora biti dovolj zrel in suh. Pri anhidritu proizvajalci običajno zahtevajo brušenje površine in posebno vrsto penetracije, zato to preverite v tehničnem listu.

Globinska penetracija

Najpogostejša vrsta, običajno akrilna disperzija. Primerna je za omete, beton, mavčnokartonske plošče in porobeton. Utrdi vpojno in prašno podlago, uporablja se pred pleskanjem, glajenjem in tapeciranjem.

Penetracija za mavčnokartonske plošče

Plošča je gladka, karton pa vpija drugače kot zakitani stiki. Penetracija, namenjena mavčnokartonskim ploščam, izenači karton in kit, da se stiki skozi barvo ne rišejo.

Oprijemni most

Na gladkih in nevpojnih površinah, na primer na stari keramiki, glaziranih ploščicah ali zelo gladkem betonu, navadna penetracija ne zadošča, ker se nima kam vpiti. Tu se uporablja oprijemni most, pogosto s finim peskom, na katerega se lepilo ali masa za glajenje bolje primeta.

Izolirni temeljni premaz za madeže

Za madeže od vode, nikotina, saj ali maščobe se uporablja izolirni premaz, ki prepreči, da bi se madeži prerisali skozi novo barvo. Navadna penetracija jih ne prekrije.

Univerzalna penetracija

Je kompromis za mešane podlage. Nekatere so primerne tudi za zunanjost ali vsebujejo dodatke proti plesni. Pozor: penetracija ni hidroizolacija. V tušu ali okoli kadi spada pod keramiko hidroizolacijski premaz. Dodatek proti plesni tudi ne odpravi vzroka plesni, če gre za vlago ali toplotni most.

Penetracijo lahko opravite tudi sami, če imate stabilno lestev in nekaj potrpljenja. Ključ do dobrega rezultata sta čista podlaga in upoštevanje navodil proizvajalca.

1. Pokriti tla, pohištvo, okna in stikala ter robove prelepiti z lepilnim trakom.
2. Odstraniti ohlapno barvo, odstopajoč omet in maščobo, popravke s kitom pustiti, da se popolnoma posušijo.
3. Površino očistiti prahu, tla temeljito posesati.
4. Preveriti, ali je podlaga suha in ali je temperatura v prostoru v območju, ki ga navaja proizvajalec, običajno nad +5 °C.
5. Penetracijo premešati in jo po potrebi razredčiti z vodo, kot piše v tehničnem listu.
6. S čopičem premazati vogale, kote in okolico podbojev.
7. Z valjčkom nanesti enakomerno tanko plast na celotno površino, na stropu delati od okna proti notranjosti prostora, na tleh od najbolj oddaljenega kota proti vratom.
8. Pustiti, da se posuši, običajno nekaj ur, odvisno od temperature in vlage, in prostor zmerno zračiti brez prepiha.
9. Pri zelo vpojni podlagi nanesti drugo plast in šele nato nadaljevati z naslednjim delom.
10. Orodje takoj oprati z vodo.

Najhitreje gre na veliki ravni površini v praznem prostoru s trdno in čisto podlago. Delo podaljšajo majhni in razgibani prostori, kot so kopalnice, hodniki in niše, veliko vogalov in špalet, visoki stropi, pri katerih potrebujete oder, ter opremljen prostor, ki ga je treba pokrivati. Čas se podaljša tudi, če je podlago treba najprej postrgati, posesati ali popraviti, in pri zelo vpojnem novem ometu ali porobetonu, ki pogosto potrebujeta dve plasti. Posebni izdelki, na primer oprijemni most ali izolirni temeljni premaz, pomenijo dodaten korak. Ko dobite ponudbo pleskarja, preverite, ali je penetracija že vključena v pleskanje ali je navedena kot ločena postavka.

• Penetriranje vlažne ali prašne površine. Premaz se ne vpije, samo zlepi prah na površini.
• Predebela plast. Penetracija ustvari sijoč, spolzek film, na katerem se barva ali lepilo slabo drži. Premaz se nanaša, ne zliva.
• Napačno redčenje. Gosta penetracija se ne vpije, preveč redka ne utrdi. Razmerje upoštevajte po navodilih proizvajalca.
• Izpuščene mavčnokartonske plošče ali popravljena mesta. Zakitani stiki se potem vidijo skozi barvo.
• Navadna penetracija na nevpojni podlagi. Na keramiko ali glazuro spada oprijemni most.
• Prezgodnje ali prepozno nadaljevanje. Pleskanje na mokro penetracijo zmanjša oprijem, prav tako dolgo čakanje, ko se na površino medtem nabere prah.

Penetracijo preverite preprosto: z dlanjo podrsajte po steni in nanjo kanite malo vode. Na dobro penetrirani površini voda nekaj časa obstane in se ne vpije takoj.

• površina je rahlo mat, brez sijočih lis in curkov,
• ko podrsate z dlanjo, se ne praši in ne drobi,
• vogali, koti, špalete in okolica podbojev so premazani,
• popravljena mesta in stiki mavčnokartonskih plošč so penetrirani skupaj s površino,
• na tleh ni luž ali lepljivih mest,
• okolica je čista, zaščita odstranjena in orodje oprano.