Dolbenje utorov za plinsko napeljavo v opeki in betonu

Dober utor se začne, še preden kdo vklopi orodje. V praksi delo navadno poteka tako:

1. Zarisati traso. Po načrtu ali navodilih plinskega inštalaterja na zid narisati natančno traso, z višino, odcepi in mesti, kjer bodo priključeni porabniki.
2. Preveriti zid. Z detektorjem in po razpoložljivi dokumentaciji preveriti, ali po trasi ne potekajo elektrika, voda ali ogrevanje. Če je v bližini stara plinska cev, jo mora plinski inštalater najprej zapreti in zavarovati.
3. Pripraviti prostor. Pohištvo odnesti ali pokriti s folijo, tla zaščititi s kartonom ali ponjavami, vrata v druge prostore zatesniti pred prahom.
4. Zarezati robove. Z zidnim rezkalnikom z dvema diamantnima ploščama narediti dve vzporedni zarezi v nastavljeni širini in globini. Tako ima utor ravne robove in omet ob njem se ne lomi po nepotrebnem.
5. Izdolbsti sredino. Material med zarezama odstraniti z rušilnim kladivom s ploščatim dletom.
6. Očistiti in preveriti. Iz utora odstraniti prah in drobce ter preveriti globino, širino in ravnost. Šele nato lahko inštalater polaga cev.

Ročno dolbenje brez rezkalnika danes uporabljajo predvsem v kotih, ob stropu ali okoli ovir, kamor stroj ne seže. Je počasnejše, utor pa je manj natančen.

Na prvi pogled gre za enako delo, a material zidu določa orodje, porabljen čas in tveganja.

Opečni zid

Polno žgano opeko je razmeroma lahko dolbsti. Pri votlakih in modularnih blokih, ki so v novejših hišah običajni, je treba paziti: tanke stene votlin se hitro odlomijo in utor se lahko nepričakovano razširi. Zato se tudi v opeki splača najprej rezati in šele nato dolbsti, ne pa utora razbijati samo s kladivom. V starejših hišah je zid pogosto krhek in zidan s šibkejšo malto, zato je treba delati bolj previdno.

Beton in armirani beton

Beton je precej trši. Delo je počasnejše, bolj prašno in glasnejše, brez diamantnih plošč pa ga skoraj ni mogoče opraviti. Večina betonskih sten je poleg tega armiranih z jeklom. Armature ne smete prerezati, ker s tem oslabite nosilno konstrukcijo. V betonskih blokih je dolbenje v nosilnih stenah omejeno, posebej pri vodoravnih utorih. Preden začnete dolbsti v nosilno betonsko steno, je smiselno vprašati za mnenje statika.

Utor se dela za točno določeno cev. Biti mora nekoliko globlji in širši od cevi, da jo je mogoče položiti brez napetosti, pritrditi z objemkami ter prekriti z malto in ometom. Natančne mere določi plinski inštalater glede na vrsto in premer cevi. Pregloboko izdolben utor pa zid oslabi, predvsem pri nosilnem zidu in ob oknih ter vratih.

Plinska cev v zidu poteka samo vodoravno ali navpično, nikoli poševno. Zakaj? Ko bo nekdo čez nekaj let vrtal luknjo za polico, bo po legi pipe ali porabnika lahko ocenil, kje poteka cev. Pri poševni trasi tega ne more vedeti nihče.

Od električnih, vodovodnih in drugih napeljav mora biti plinska cev dovolj oddaljena, kot določata načrt in standard SIST EN 1775 s povezanimi standardi. Zapirnih ventilov in razstavljivih spojev ne zazidajo, ostati morajo dostopni. Kadar cev poteka v betonu, inštalater običajno poskrbi tudi za njeno zaščito, da ni trdno zalita v material.

Zahtevnost dolbenja in s tem tudi končna cena sta odvisni od več stvari:

• material zidu: beton in armirani beton sta veliko zahtevnejša od opeke,
• dolžina in oblika trase: ravna trasa po eni steni je enostavnejša od trase z več zavoji in prehodi,
• dostop: delo pod stropom, v kotih, za kuhinjskimi elementi ali v opremljenem stanovanju traja dlje,
• površina: če je treba najprej odstraniti keramične ploščice ali debel omet, je dela več,
• obseg čiščenja: sesanje prahu, odvoz ruševin in zapolnitev utorov se pogosto dogovorijo posebej.

Prazen prostor in jasno zarisana trasa prihranita čas obema stranema. V večstanovanjski stavbi je vljudno, da sosede vnaprej opozorite, saj je dolbenje glasno.

• Poševna trasa ali trasa »kakor je naneslo«, ki ni v skladu s pravili stroke za plinske napeljave.
• Preplitev utor, v katerem cev ni dovolj prekrita in omet nad njo poka.
• Preglobok utor v nosilni steni, brez posveta s statikom.
• Prerezana armatura v armiranem betonu.
• Prerezan kabel ali cev, ker zidu pred dolbenjem nihče ni preveril.
• Dolbenje samo s kotnim brusilnikom, pri katerem nastane veliko prahu, globina utora pa ni enakomerna.
• Neočiščen utor, v katerem objemke in malta slabo držijo, ostri robovi pa lahko poškodujejo cev.

Utor lahko izdolbe tudi gradbeni izvajalec. Montažo plinske cevi, njen priklop, tlačni preizkus in preizkus tesnosti pa sme opraviti samo usposobljen plinski inštalater. Zato utore vedno dolbejo po dogovoru z njim, ne vnaprej na pamet. Enako velja za napeljave na zemeljski plin iz omrežja in za napeljave na utekočinjeni naftni plin iz rezervoarja.

Če med delom zavohate plin, takoj prenehajte, ne prižigajte luči in ne vklapljajte električnih naprav, odprite okna, zapustite prostor in pokličite dežurno službo distributerja plina ali 112.

Preden inštalater položi cev in se utori zapolnijo, se splača preveriti naslednje:

• trasa ustreza načrtu ali dogovoru s plinskim inštalaterjem,
• utori potekajo samo vodoravno in navpično,
• globina in širina sta enakomerni po celi dolžini,
• robovi so ravni, omet okoli utora pa ni po nepotrebnem odlomljen,
• v betonu ni prerezane armature, v opeki ni odlomljenih večjih votlin,
• nobena druga napeljava ni poškodovana,
• utori so očiščeni prahu in drobcev,
• ruševine so odpeljane in prostor pospravljen, kot je bilo dogovorjeno,
• po montaži cevi je opravljen tlačni preizkus in o njem izdan zapisnik.