Regulacija in nastavitev kotla

Dobra nastavitev ni samo obračanje gumba na drugo temperaturo. Serviser najprej preveri celoten sistem, šele nato natančno uglasi regulacijo. V praksi je postopek običajno tak:

1. Serviser vas povpraša, kako uporabljate hišo, kdaj ste doma, v katerih prostorih želite imeti topleje in kaj vas pri ogrevanju moti.
2. Preveri tlak vode v sistemu in raztezno posodo. Pravilen tlak določa proizvajalec, v enodružinskih hišah je v hladnem stanju običajno nekje med 1 in 2 baroma.
3. Pregleda priključek plina in odvod dimnih plinov ter preveri delovanje varnostnih elementov.
4. Največjo moč kotla za ogrevanje prilagodi toplotnim izgubam objekta. Kotel s preveliko močjo se po nepotrebnem pogosto vklaplja in izklaplja.
5. Z analizatorjem izmeri dimne pline in po navodilih proizvajalca uglasi zgorevanje.
6. Nastavi temperaturo ogrevalne vode ali ogrevalno krivuljo, če ima kotel zunanje tipalo.
7. Poveže in nastavi sobni termostat ter časovne programe za ogrevanje in pripravo tople vode.
8. Po potrebi priporoči hidravlično uravnoteženje radiatorjev ali krogov talnega ogrevanja oziroma ga opravi kar sam.

Posegi v plinski del kotla in nastavitev zgorevanja spadajo izključno v roke usposobljenega serviserja za plinske naprave, pogosto je to pooblaščeni servis proizvajalca. Pri novem kotlu je strokovni prvi zagon običajno tudi pogoj za garancijo.

Vsak proizvajalec navaja priporočena območja moči, temperatur in način regulacije. Napačne vrednosti se pokažejo kot višja poraba, hrupnejše delovanje ali pogostejše okvare.

Pri kondenzacijskem kotlu je pomembna nizka temperatura vode, ki se vrača iz radiatorjev. Kotel namreč lahko izkoristi toploto vodne pare v dimnih plinih le, če je ta voda dovolj hladna, po podatkih proizvajalcev običajno pod približno 55 °C. Če kotel ves čas greje na polno z vročo vodo, kondenzira malo in izgubi svojo glavno prednost. Zato serviser pri kondenzacijskih kotlih spremlja predvsem:

• čim nižjo temperaturo vode, pri kateri je v hiši še vedno toplo,
• moč, primerno hiši, da gorilnik deluje enakomerno,
• sodelovanje z ekvitermno regulacijo in termostatom,
• čim manj nepotrebnih vžigov gorilnika.

Starejši atmosferski kotel deluje drugače in mu prenizka temperatura vode ne koristi. Serviser se zato ravna po navodilih za konkretni model.

Ekvitermna regulacija deluje preprosto: zunanje tipalo meri temperaturo zunaj, kotel pa glede na to sam izbere temperaturo vode. Ko zunaj zmrzuje, pošilja v radiatorje toplejšo vodo, v milih dneh hladnejšo. Ničesar vam ni treba preklapljati, temperatura v stanovanju pa je bolj stabilna.

Ključna je pravilna krivulja. Če je nastavljena prestrmo, je v hiši pretoplo. Če je preveč položna, bo ob mrazu hladno. Uglaševanje zato pogosto traja nekaj dni, serviser pa vam razloži, kako krivuljo rahlo premaknete.

Sobni termostat ekvitermni regulaciji doda podatek iz notranjosti, na primer ko v dnevno sobo sije sonce ali ko kuhate. Termostatske glave na radiatorjih nato skrbijo za temperaturo v posameznih prostorih. Zakaj pa se včasih ena soba ne ogreje, v drugi pa je vroče? Pogosto manjka hidravlično uravnoteženje, torej nastavitev pretokov na radiatorskih ventilih, da voda ne teče samo skozi najbližje radiatorje.

Obseg dela se lahko precej razlikuje. Hitreje in preprosteje gre, kadar:

• gre za nov kotel z enim ogrevalnim krogom,
• so na voljo navodila in serviser model dobro pozna,
• imajo radiatorji ventile s prednastavitvijo in termostatske glave,
• je kotel lahko dostopen.

Več časa in dela vzame:

• starejši sistem brez dokumentacije,
• več krogov, na primer radiatorji in talno ogrevanje hkrati,
• dodajanje zunanjega tipala, termostata ali conske regulacije,
• hidravlično uravnoteženje vseh radiatorjev v hiši,
• umazanija v sistemu, zrak v ceveh ali okvarjena raztezna posoda, ki jih je treba najprej odpraviti.

Če razmišljate o zamenjavi starega kotla ali o celoviti prenovi ogrevanja, se splača pogledati, ali Eko sklad trenutno ponuja spodbude za takšne ukrepe. Pogoji se spreminjajo, zato jih preverite neposredno pri skladu.

V praksi se pogosto zgodi, da kotel leta deluje na tovarniških vrednostih in ga nihče ni prilagodil hiši. Druge pogoste napake so:

• previsoka temperatura vode »za vsak primer«, posebej pri kondenzacijskem kotlu,
• termostat ob radiatorju, v kuhinji ali na soncu,
• zaprte termostatske glave v prostoru s sobnim termostatom,
• neodzračeni radiatorji in prenizek tlak v sistemu,
• po nepotrebnem velika moč kotla, ki povzroča pogosto vklapljanje in izklapljanje,
• nestrokovni posegi v servisni meni ali plinsko armaturo.

Če zavohate plin, zaprite plinski ventil, ne prižigajte luči in ne vklapljajte električnih naprav, odprite okna in s varnega mesta pokličite dežurno službo svojega distributerja plina ali 112.

Ko serviser odide, morate vedeti, kaj je bilo nastavljeno in kako z ogrevanjem ravnati. Pri prevzemu dela preverite:

• tlak v sistemu na manometru ustreza vrednosti, ki jo je navedel serviser,
• prejeli ste servisni zapisnik z izmerjenimi vrednostmi dimnih plinov,
• veste, kakšna je nastavljena temperatura vode ali ogrevalna krivulja,
• časovni programi ogrevanja in priprave tople vode ustrezajo vašemu dnevnemu ritmu,
• termostat je na primernem mestu in se odziva,
• radiatorji se po vklopu ogrevajo enakomerno in brez žuborenja,
• kotel se po doseženi temperaturi ne vklaplja in izklaplja v kratkih presledkih,
• servis je opravila služba, ki jo za ohranitev garancije zahteva proizvajalec.