Doplačilo za drobne tlakovce do 10 × 10 cm

Pri velikih betonskih tlakovcih en kos pokrije razmeroma veliko površino. Pri drobnih tlakovcih je drugače: na en kvadratni meter pride več deset ali celo več sto kock. Vsako je treba prijeti v roke, položiti, poravnati in preveriti. Delo zato poteka precej počasneje, čeprav se površina na prvi pogled ne zdi velika.

Drugi razlog je natančnost. Večji format oprosti majhno odstopanje, majhne kocke ga ne skrijejo. Če se vrsta na začetku le malo odmakne, se napaka po nekaj metrih poveča in vzorec se ukrivi. Polagalec zato ravnino, fuge in smer vrst preverja sproti, ne šele na koncu.

Pri naravnem kamnu je še ena posebnost: kocke niso povsem enake višine in oblike. Vsako je treba v posteljico potolči tako, da se njena zgornja ploskev ujema z okolico. Pri drobnih tlakovcih je zato ročno delo pravilo.

Postopek je podoben kot pri običajnem tlakovanju, razlika je predvsem v hitrosti in sprotnem preverjanju:

• odkop zemljine, poravnava in utrditev temeljnih tal,
• nasutje in utrjevanje nosilnega sloja iz gramoza ali drobljenca, katerega debelina je odvisna od obremenitve površine,
• postavitev robnikov, ki držijo robove in določajo linijo površine,
• priprava posteljice iz drobnega drobljenca ali peska, pri trdni podlagi iz cementne mešanice,
• ročno polaganje kock po vrvici in vzorcu, vsako je treba potolči z gumijastim kladivom ali kladivcem,
• zapolnitev fug s peskom, drobljencem ali fugirno maso,
• vibriranje ali utrjevanje površine, dopolnitev fug in čiščenje.

Pri pešpoteh je nosilni sloj običajno debel približno od 15 do 30 cm, posteljica pa okoli 3 do 5 cm. Natančno sestavo je treba prilagoditi temeljnim tlom in temu, ali bodo po površini hodili le ljudje ali bodo vozili tudi avtomobili. V krajih z mrzlimi zimami je dober, prepusten nosilni sloj še posebej pomemben, saj voda, ki zmrzne pod tlakovci, kocke dviguje. Pri polaganju v beton upoštevajte navodila proizvajalca malte ali betona ter čas strjevanja, preden površino obremenite.

Doplačilo ni povsod enako. Delo podaljša in s tem podraži predvsem:

• nepravilen naravni kamen namesto enakomernih betonskih kock,
• zahteven vzorec, na primer loki, pahljače, ribje luske ali kombinacija barv,
• majhne in razgibane površine z vogali, stopnicami, jaški in veliko rezanja,
• slaba ali nedokončana podlaga, ki jo je treba najprej popraviti,
• težak dostop, ko materiala ni mogoče pripeljati neposredno do površine.

Nasprotno pa enostavno polaganje v ravnih linijah, večja strnjena površina, dobro pripravljena podlaga in prost dostop delo občutno olajšajo.

Majhne kocke lepo sledijo lokom, blagim naklonom in nepravilnim oblikam. Zato se uporabljajo v zgodovinskih mestnih jedrih, pri prenovah starejših hiš in povsod, kjer naj površina deluje fino in obrtniško. Na dobri podlagi se obremenitev razporedi na veliko kosov in površina dolgo zdrži.

Računati pa morate s tem, da je fug veliko. Če niso dobro zapolnjene, jih izpira voda, v njih se nabira umazanija in raste plevel. Pri drobnih tlakovcih se poleg tega takoj pokaže vsaka napaka v ravnini. Kot je pri tlakovanju običajno, je večina poznejših težav posledica podcenjene podlage, ne samih kock.

• premalo utrjena podlaga, sčasoma nastanejo jamice in kolesnice,
• manjkajoč padec, voda zastaja na površini ali pronica proti hiši (običajno se izvede padec približno 2 % stran od stavbe),
• vzorec ni vnaprej načrtovan, ob robovih nato nastanejo ozki odrezki,
• neenakomerne fuge, ki kvarijo videz in stabilnost,
• slabo zapolnjene fuge, kocke se zrahljajo in začnejo premikati,
• manjkajoči ali slabo postavljeni robniki, tlakovci se na robovih razmikajo.

Kratko vrtno pot ali rob gredice lahko z nekaj potrpežljivosti naredite tudi sami. Pri dovozu ali veliki površini je pametneje poklicati strokovnjaka, ker mora podlaga tam prenesti avto.

1. Zakoličiti površino s količki in vrvico ter označiti višino in padec.
2. Izkopati zemljino do potrebne globine in dno utrditi.
3. Nasuti gramoz ali drobljenec v slojih in vsak sloj utrditi.
4. Robnike postaviti v beton in jih pustiti, da se strdijo.
5. Razgrniti posteljico iz drobnega drobljenca in jo z letvijo poravnati.
6. Kocke polagati od trdnega roba po vrvici in vsako potolči z gumijastim kladivom.
7. Po vsaki vrsti preveriti ravnino z letvijo in vodno tehtnico.
8. Fuge zasuti s peskom ali drobljencem, pomesti in površino utrditi.
9. Po nekaj dneh fuge pregledati in jih dopolniti.

• površina je ravna, pod dolgo letvijo ni vidnih večjih vdolbin ali štrlečih kock,
• pri hoji se nobena kocka ne premika in ne klopota,
• fuge so enakomerne in v celoti zapolnjene,
• vrste in vzorec so ravni, loki tekoči,
• po dežju voda odteče in ne zastaja v lužah,
• robniki so trdni in tlakovci se jih tesno dotikajo,
• okolica je očiščena in odvečni material odpeljan.