Lita epoksidna tla z vzorcem teraco / marmor

Osnova je pri obeh vzorcih enaka. Gre za dvokomponentni epoksid, torej smolo in trdilec, ki ju tik pred vlivanjem zmešate v razmerju, ki ga predpiše proizvajalec. Razlika je v tem, kako nastane dekor.

• učinek teraca ustvarijo barvni kosmiči, drobni koščki plastike, kamna ali stekla. Izvajalec jih posuje po sveži plasti in jih nato zalije z naslednjo plastjo epoksida. Vzorec deluje umirjeno, dobro skrije drobno umazanijo in je primeren tudi za prostore, kjer se veliko hodi,
• učinek marmorja nastane z mokrim marmoriranjem. V eno plast se naenkrat vlije več odtenkov, ki jih izvajalec z gladilko ali čopičem poveže v žilice. Deluje razkošno, a vsaka napaka v potezi je vidna, zato je to zahtevnejša tehnika,
• kovinski pigmenti se dodajo, kadar želite globino in biserni lesk. Pogosto se kombinirajo z marmoriranjem.

Pri izbiri pomislite tudi na svetlobo. Isti vzorec je ob dnevni svetlobi videti drugače kot pod točkovnimi svetili. Zato se splača prositi za vzorec ali poskusno ploskev in si jo ogledati kar v prostoru, kamor bodo tla prišla.

1. Izmeriti vlago in trdnost podlage ter preveriti razpoke.
2. Podlago zbrusiti ali rezkati, odstraniti stare premaze, lepila in maščobe.
3. Površino temeljito posesati z industrijskim sesalnikom.
4. Nanesti temeljni premaz, ki izenači vpojnost in utrdi površino.
5. Popraviti razpoke in neravnine, po potrebi izravnati z masami iz sistema proizvajalca.
6. Ob robovih in prehodih upoštevati dilatacije ter zaščititi stene, pragove in podboje.
7. Zmešati epoksid s pigmenti in z nazobčano gladilko vliti osnovno plast v enakomerni debelini.
8. Ustvariti vzorec: posuti kosmiče ali vliti barve in jih povezati v marmorne žilice.
9. Površino prevaljati z igličastim valjem, da izstopijo zračni mehurčki.
10. Po strditvi nanesti zaščitni lak, sijajni, mat ali protizdrsni.
11. Tla pustiti, da se strdijo, in jih zaščititi pred prahom, vlago in obremenitvijo.

Pohodna so tla običajno po približno 24 urah. Polno obremenitev, na primer pohištvo ali preproge, proizvajalci večinoma dovolijo šele po približno enem tednu. Med vlivanjem se navadno zahteva temperatura okoli 15 do 25 °C in relativna vlažnost zraka pod približno 75 %. Natančne vrednosti so zapisane v tehničnem listu posameznega sistema.

V praksi se pogosto zgodi, da se lep vzorec po letu dni začne luščiti ali poka. Napaka skoraj nikoli ni v epoksidu, ampak pod njim. Epoksid je tanka in toga plast, zato natančno sledi vsakemu premiku in vsaki razpoki podlage.

• betonski ali cementni estrih mora biti trden, suh in brez cementnega mleka na površini. Dopustno vlago določi proizvajalec sistema, izmeri pa se pred začetkom del,
• anhidritni estrih je občutljiv na vlago in potrebuje ustrezen temeljni premaz,
• stare keramične ploščice lahko pogosto ostanejo, če trdno držijo. Zbrusijo se, fuge se zapolnijo, nato pa se uporabi temeljni premaz za nevpojne podlage,
• lesene in OSB podlage se krčijo in raztezajo z vlago in temperaturo. Litih epoksidnih tal nanje običajno ne priporočajo, razen če to izrecno dovoljuje konkretni sistem.

Če lahko iz podlage vleče vlaga, na primer v kleti ali v stari hiši brez hidroizolacije, morate to rešiti še pred vlivanjem. Sicer se pod epoksidom delajo mehurji. Če živite v stanovanju, vnaprej obvestite upravnika in sosede, saj je brušenje glasno in prašno.

• stanje podlage: raven in suh beton pomeni manj priprave, stara lepila, ostanki bitumenskega lepila pod parketom ali razpoke pomenijo več dela,
• oblika prostora: veliko pravokotno površino je lažje zaliti kot majhno predsobo z veliko koti, podboji in stopnico,
• zahtevnost vzorca: enobarvni teraco je preprostejši od večbarvnega marmorja s kovinskimi žilicami ali vgrajenim logotipom,
• število plasti in vrsta laka: protizdrsna ali UV obstojna zgornja plast pomeni dodaten delovni korak,
• detajli: odtoki, tuš, prehodi na drugo talno oblogo in letve zahtevajo čas in natančnost,
• dostop in čas: če po prostoru med strjevanjem sploh ni mogoče hoditi, je treba dela razdeliti na faze.

Najpogostejša napaka je podcenjena priprava. Prah, maščoba ali vlažen estrih povzročijo slab oprijem, mehurje in luščenje. Druga je nenatančno mešanje. Če razmerje smole in trdilca ni pravo ali zmes ni dobro premešana, ostanejo mehka in lepljiva mesta, ki se ne strdijo nikoli več.

Težave povzročajo tudi neprimerne razmere. V hladnem in vlažnem prostoru se epoksid strjuje počasi, površina pa lahko postane motna ali mlečna. Če izvajalec izpusti igličasti valj, v tleh ostanejo drobni mehurčki in kraterčki. Pri marmorju se zgodi, da vzorec deluje naključno ali da je na stiku dveh odsekov viden prehod. Pomagata dobro premišljen načrt vlivanja in dovolj ljudi, da se površina zalije naenkrat.

Zadnja napaka je prezgodnja obremenitev. Kdor prehitro položi preprogo ali primakne pohištvo, ima lahko na tleh trajne odtise.

Ob prevzemu si tla oglejte ob dnevni svetlobi in tudi s svetilko, ki jo držite postrani. Poševna svetloba razkrije neravnine, ki jih ob običajni razsvetljavi ne vidite.

• površina je sklenjena, brez mehurčkov, kraterjev, prašnih zrnc in lepljivih mest,
• vzorec se po barvi in gostoti kosmičev ali žilic ujema z dogovorjenim vzorcem,
• na stikih posameznih odsekov ni vidnega prehoda,
• robovi ob stenah, podbojih in pragovih so čisti, stene niso zalite,
• pri odtokih in v tušu voda teče v pravo smer in nikjer ne zastaja,
• lak ima dogovorjeno stopnjo sijaja, protizdrsna obdelava pa je tam, kjer je bila naročena,
• tla ob potrkavanju ne zvenijo votlo,
• dobili ste pisna navodila za strjevanje, čiščenje in vzdrževanje ter ime uporabljenega sistema.