Suhi tlak iz talnih elementov Rigidur

Sestava je preprosta. Na nosilno podlago se položi zaščitna folija, nanjo suho nasutje, ki izravna neravnine, po potrebi še trde izolacijske plošče, na vrh pa talni elementi. Ob stenah se nalepi robni dilatacijski trak, ki tla loči od sten.

Talni element Rigidur sta pravzaprav dve mavčno-vlakneni plošči, zlepljeni skupaj z zamikom. Ob robovih tako nastane stopničast preklop, v katerega se prilega sosednji element. Spoj se premaže z lepilom in po navodilih proizvajalca dodatno pritrdi z vijaki ali sponkami. Tako nastane trdna, enotna površina.

Zakaj ne klasičen estrih? Cementni ali anhidritni estrih vnese v stavbo veliko vode in se suši več tednov. Je tudi bistveno težji, česar star lesen strop ali podstrešje morda ne prenese. Suhi tlak je lahek, po njem lahko hodite takoj, ko se lepilo v spojih strdi, in v naseljeno stanovanje ne prinaša vlage.

1. Odstraniti staro talno oblogo in razrahljane plasti, podlago očistiti ter preveriti, ali je trdna in suha.
2. Položiti zaščitno folijo s preklopi. Na lesenem stropu prepreči, da bi nasutje uhajalo v reže, na betonu pa ščiti pred vlago od spodaj.
3. Ob stenah in okoli fiksnih elementov nalepiti robni dilatacijski trak.
4. Nasuti suho nasutje, ga z letvijo po vodilnih letvah poravnati in ga po navodilih sistema utrditi.
5. Če to zahteva sestava, položiti trde izolacijske plošče.
6. Prvi vrsti elementov na strani ob steni odrezati preklop in začeti polagati ob ravni steni.
7. Spoje premazati z lepilom, elemente prisloniti in spoje pritrditi z vijaki ali sponkami.
8. Vrste polagati z zamikom, da prečni stiki niso v isti liniji.
9. Ko se lepilo strdi, postrgati iztisnjene ostanke, odvečni robni trak pa odrezati šele po polaganju talne obloge.

Elementi so na voljo v več debelinah in tudi s prilepljeno izolacijo. Tanjši element običajno zadošča za stanovanja in hiše z običajno obremenitvijo. Debelejšega izberete tam, kjer hodi več ljudi ali stoji težko pohištvo in aparati. Različice s polistirenom ali mineralno volno izboljšajo toplotno izolacijo in dušijo hrup korakov, kar bodo v večstanovanjski stavbi še posebej cenili sosedje spodaj.

Kot nasutje se uporablja sistemsko suho nasutje proizvajalca ali ekspandirana glina (keramzit). Proizvajalec določi, katero nasutje in v kakšni debelini je primerno pod elemente. Pri večji debelini se nasutje vgrajuje v plasteh in skrbno utrdi, sicer se tla pozneje posedejo.

Na suhi tlak lahko položite laminat, vinil, parket, preprogo ali keramiko. Plavajoče obloge se običajno polagajo neposredno na elemente. Pri lepljenih oblogah in keramiki se površina praviloma predhodno premaže s predpremazom in po potrebi zgladi z izravnalno maso. Za keramične ploščice keramičar uporabi elastično lepilo. V kopalnici je nujna hidroizolacija, saj mavčno-vlaknena plošča sama po sebi ni primerna za mokre prostore. Suhi tlak lahko kombinirate tudi s talnim ogrevanjem, vendar le s sistemom, ki ga proizvajalec za to sestavo dovoljuje.

Najhitreje gre v praznem, pravokotnem prostoru s trdno in razmeroma ravno podlago. Več dela je, kadar je treba:

• odstranjevati stare plasti, lepila in lepenko,
• izravnati večjo višinsko razliko z debelejšo plastjo nasutja,
• delati v razgibanem tlorisu z nišami, ozkimi hodniki in prehodi v druge prostore,
• rezati in skrbno nasipati okoli cevi in kablov v tleh,
• material prenašati v višja nadstropja brez dvigala.

V starejših hišah z lesenim stropom je smiselno najprej preveriti stanje tramov. Če strop vzmeti ali so tramovi načeti, naj jih pregleda statik. V večstanovanjski stavbi upravnika in sosede vnaprej obvestite o hrupnih delih in razmislite o sestavi, ki dobro duši hrup korakov. Nove električne vode v tleh sme izvesti samo usposobljen elektroinštalater, cevi za vodo pa vodoinštalater.

• Manjkajoč robni trak. Tla se dotikajo sten, prenašajo hrup, ob raztezanju materiala pa lahko spoji počijo.
• Slabo utrjeno nasutje. Sčasoma se posede, tla se mestoma upogibajo ali škripajo.
• Nesistemsko nasutje. Pesek ali nepreverjeni materiali morda nimajo potrebne stabilnosti.
• Izpuščena folija. Nasutje uhaja skozi reže ali vleče vlago od spodaj.
• Kabli prosto v nasutju. Vodi spadajo v zaščitne cevi in ne smejo ustvarjati izboklin.
• Neodrezan preklop ob steni. Rob elementa takrat ni podprt in ob steni poka ali škripa.
• Premalo lepila v spoju. Elementi se med seboj premikajo in spoj se sčasoma odpre.

Če imate trdno podlago, natančno libelo ali laser in nekaj potrpljenja, lahko elemente položite tudi sami. Pri lesenem stropu z negotovo nosilnostjo ali pri inštalacijah v tleh raje pokličite strokovnjaka. Navodila proizvajalca preberite vnaprej, saj imajo prednost pred tem opisom.

1. Izprazniti prostor, odstraniti staro oblogo in posesati podlago.
2. Poiskati najvišjo točko tal in določiti višino končnih tal skupaj z oblogo ter prehodi pri vratih.
3. Položiti folijo s preklopi in jo potegniti na stene.
4. Po celotnem obodu nalepiti robni trak.
5. Postaviti vodilne letve, nasuti nasutje, ga poravnati z letvijo in utrditi.
6. Elemente polagati postopoma in stopati samo po že položenih ploščah, ne po nasutju.
7. Prvo vrsto odmakniti od stene z robnim trakom, ji odrezati preklop in jo položiti ob ravni steni.
8. Na preklop nanesti lepilo v dveh pasovih, prisloniti naslednji element in spoj pritrditi z vijaki ali sponkami.
9. Vsako naslednjo vrsto zamakniti, da se prečni stiki ne ponavljajo v isti liniji.
10. Ravnost sproti preverjati z dolgo letvijo, ne šele na koncu.
11. Ko se lepilo strdi, postrgati ostanke in površino posesati.

• tla so ravna, letev nikjer opazno ne odstopa in se ne ziblje,
• pri hoji nič ne škripa in elementi se pod nogo ne upogibajo,
• robni trak je po celotnem obodu in tla se nikjer ne dotikajo stene,
• spoji so zlepljeni, pritrjeni in brez iztisnjenih ostankov lepila,
• prečni stiki so v sosednjih vrstah zamaknjeni,
• višina tal se ujema s prehodi in vrati,
• pri talnem ogrevanju je sestava po navodilih proizvajalca, cevi in kabli pa niso poškodovani,
• izvajalec vam je predal podatke o uporabljenem sistemu ter o tem, katero oblogo in lepilo lahko uporabite.