Montaža in priklop cevi kuhinjske nape

Sama pritrditev cevi na napo vzame le nekaj minut. Večina dela je v pripravi poti in v tem, da se cev lepo vklopi v kuhinjske elemente. Običajno sem spada:

• izmera poti od priključka nape do odvoda,
• izrez odprtin v dno, polico ali strop zgornjega elementa,
• namestitev protipovratne lopute in priklop cevi na napo,
• vodenje cevi skozi elemente ali nad njimi in njena pritrditev,
• priklop na odvod v steni in tesnjenje vseh spojev,
• zakritje cevi z letvijo ali ploščo, če poteka vidno,
• preizkus vleka in hrupa na vseh stopnjah moči.

Vrtanje preboja skozi zunanjo steno in električni priklop nape sta ločeni deli. Če nad kuhinjskimi elementi ni vtičnice in je treba potegniti nov dovod, to delo opravi usposobljen elektroinštalater.

Monter začne pri priključku nape in poišče najkrajšo in čim bolj ravno pot do odvoda. Zakaj je to tako pomembno? Vsak zavoj in vsak meter cevi zraku nudi upor. Napa potem sicer glasno dela, vendar slabše vleče.

Na priključek nape se namesti protipovratna loputa. Ob vklopu se odpre, ob izklopu zapre, zato v kuhinjo od zunaj ne vleče hladen zrak in ne prihajajo vonjave. Nato se v elementih izrežejo odprtine. Robove reza na iverni plošči je dobro premazati ali prelepiti, da ne vpijejo vlage.

Cev se vodi raje v širokih lokih kot v ostrih kolenih. Pri zunanjem odvodu se položi z rahlim padcem navzven, da morebitni kondenzat odteka ven in ne nazaj v napo. Spoji se vtaknejo drug v drugega, zavarujejo in prelepijo z aluminijastim lepilnim trakom. Cev se pritrdi z objemkami, da ne vibrira ob elemente.

Okrogla toga cev

Gladke okrogle plastične cevi nudijo zraku zelo majhen upor in so tihe. Premer se izbere glede na priključek nape, praviloma po navodilih proizvajalca. Primerne so povsod, kjer je nad elementi ali v njih dovolj prostora.

Ploski kanal

Ploske pravokotne kanale lahko skrijete tik nad zgornje elemente ali za zaključno ploščo. Za prehod z okroglega priključka na ploski kanal se uporabi reducirni kos. Pomembno je, da presek ploskega kanala ni manjši od preseka priključka. Zožitev se pozna pri slabšem vleku in večjem hrupu.

Gibljiva aluminijasta cev

Rebrasta gibljiva cev je poceni in hitro nameščena, zato jo v praksi pogosto srečate. Notranja rebra pa zrak zavirajo in šumijo. Primerna je predvsem za kratko povezavo, dolgo nekaj deset centimetrov, ne za celo pot.

Če odvoda sploh ni mogoče narediti, ostane recirkulacija s filtrom z aktivnim ogljem. Takrat se cev ne montira, napa pa prečiščen zrak vrača nazaj v kuhinjo. Pare in vlage se tako znebite le delno, filtre pa je treba redno menjati po navodilih proizvajalca.

V večstanovanjskih stavbah so skupni prezračevalni jaški pogosto zasnovani za počasno naravno prezračevanje. Zmogljiva napa, priključena na tak jašek, lahko vaše vonjave potiska k sosedom. Zato se napa na skupni jašek ne priključi, dokler ni jasno, da je jašek za to primeren.

Posebej previdni bodite pri plinskih napravah z odprtim odvodom dimnih plinov, na primer pri starejšem plinskem kotlu ali grelniku vode. Odvodna napa v prostoru ustvari podtlak in lahko dimne pline potegne nazaj v stanovanje. Cev nape se nikoli ne priključi v dimnik, na katerega je priključen kotel ali peč. Rešitev je običajno dovod zraka, na primer prezračevalna odprtina ali okensko stikalo, ki napo vklopi le pri priprtem oknu. To naj presodi dimnikar ali pooblaščeni serviser plinske naprave. Če kdaj zavohate plin, zaprite plinski ventil, prezračite, ne prižigajte električnih naprav in pokličite 112 ali dežurno službo svojega distributerja plina.

Najpreprostejši primer je, ko je odvod v steni takoj za napo in ima pot en ali dva loka. Takrat gre za kratko in pregledno delo.

Delo podaljšajo in otežijo predvsem:

• dolga pot skozi več elementov ali pod stropom,
• izrezovanje odprtin v že sestavljene elemente, ne da bi poškodovali vrata in police,
• malo prostora nad elementi, ko so potrebni ploski kanali in reducirni kosi,
• zakrivanje cevi s ploščo ali spuščenim stropom iz mavčnokartonskih plošč,
• otočna napa, pri kateri cev poteka po stropu,
• hladen prostor, na primer neogrevano podstrešje, kjer je treba cev izolirati proti kondenzaciji.

Pri novi kuhinji je smiselno pot cevi rešiti že pred montažo zgornjih elementov. Monter takrat odprtine izreže natančno in mu ni treba ničesar naknadno prilagajati.

Če imate v steni že narejen odvod, napa pa je obešena in priključena v vtičnico, kratko povezavo lahko naredite sami. Ne vrtajte prebojev skozi zunanjo steno in ne posegajte v električno napeljavo.

1. Izvleči vtič nape iz vtičnice.
2. Izmeriti premer priključka nape in odvoda ter kupiti cev z enakim presekom.
3. Namestiti protipovratno loputo na priključek in preveriti, da se prosto odpira.
4. Označiti in izrezati odprtino v elementu, nekoliko večjo od cevi, ter prelepiti robove reza.
5. Cev skrajšati na mero, da ni napeta in ne po nepotrebnem upognjena.
6. Spoje vtakniti drug v drugega in jih prelepiti z aluminijastim trakom.
7. Cev pritrditi z objemkami, da se ne dotika dna elementa in ne vibrira.
8. Priključiti napo in preizkusiti vse stopnje moči.

Preden elemente zaprete in vanje zložite posodo, z monterjem preverite te točke:

• napa na najvišji stopnji opazno vleče, papirnati robček se pod njo prisesa,
• hrup je enakomeren, brez piskanja, ropotanja in udarjanja lopute,
• protipovratna loputa se po izklopu zapre in od zunaj ne vleče,
• vsi spoji so prelepljeni in zrak nikjer ne uhaja iz cevi,
• cev je pritrjena in se ne dotika vrat ali polic,
• odprtine v elementih imajo čiste in zaščitene robove,
• zunanja rešetka je nameščena in zatesnjena, lamele pa se prosto premikajo.