Montaža notranje okenske police

Montaža se v ceniku obračuna po tekočem metru (tm), torej po dolžini vgrajene police. Pri običajnem oknu v stanovanju vgradnja ene police navadno vzame manj kot uro dela. Dlje traja pri starih, ukrivljenih zidovih ali kadar je treba prej odstraniti staro polico.

Izmera in priprava plošče

Monter izmeri širino odprtine, globino od okenskega okvirja do lica stene in preveri, ali so špalete pravokotne. V starejših hišah se širina odprtine spredaj in zadaj pogosto razlikuje tudi za centimeter ali dva, zato meri na več mestih. Plošča se nato razreže na dolžino in globino. Navadno se računa s previsom pred lice stene približno 2 do 4 cm in s stranskimi »ušesi«, ki segajo čez rob špalete v steno ali na njeno površino.

Rezi se delajo z ostrim žaginim listom za laminat ali plastiko, najbolje s potopno žago z vodilom. Tako se rob ne trga. Pri iverni plošči je treba odrezan rob, ki ostane skrit, premazati s tesnilno maso ali lakom, da ne vpija vlage.

Priprava podlage

Podlaga pod polico mora biti trdna, suha in približno ravna. Odstopljen omet, ostanki stare malte in prah se odstranijo. Večje neravnine se izravnajo z malto ali podložkami. Monter z libelo določi višino tako, da polica sede tesno pod okenski okvir oziroma zdrsne v utor ali pod podložni profil okna, če ga okno ima.

Polaganje in lepljenje

Plošča se najprej položi »na suho« na plastične podložke ali kline in preveri z libelo. Notranja polica se polaga vodoravno ali z zelo rahlim naklonom v prostor, nikoli proti oknu. Nato se polica prilepi. Najpogosteje se uporablja nizkoekspanzijska montažna PU pena ali montažno lepilo, na primer na osnovi MS polimera.

Pena se nanaša v pasovih, ne po celi površini. Dokler se ne strdi, se polica obteži, na primer z vrečami peska, vedri vode ali z razporo, vpeto ob zgornji del odprtine. Brez obtežitve pena ploščo dvigne in polica se potem »guga« ali stoji postrani. Obtežitev po navodilih proizvajalca pene ostane navadno nekaj ur, najbolje do naslednjega dne.

Zaključna dela

Na koncu se namestijo stranske zaključne kape, če jih sistem ima, in zatesnijo fuge. Fuga med polico in okenskim okvirjem se zapolni z elastično tesnilno maso, navadno s silikonom ali akrilom v barvi okna. Fuga proti ometu se praviloma zapolni s prebarvljivim akrilom, da jo pleskar lahko prepleska skupaj s steno. Zaščitno folijo z vrha police odstranite šele, ko so v prostoru končana vsa dela.

Najpomembnejša odločitev, ki jo sprejmete vi, je material. Vpliva na videz, odpornost in tudi na način montaže.

Laminirana iverna plošča

Najbolj razširjena vrsta. Jedro iz iverne ali MDF plošče je prevlečeno z odporno laminatno plastjo, sprednji rob je običajno zaobljen s tako imenovanim postformingom. V praksi se takim policam pogosto reče »werzalit«, čeprav gre za izdelke različnih proizvajalcev. Na voljo so v številnih dekorjih (bela, imitacije lesa in kamna) in dobro prenašajo vsakdanjo rabo. Šibka točka je voda: če pride do odrezanega roba ali skozi poškodovano površino, jedro nabrekne in tega ni več mogoče popraviti. Zato na robove spadajo zaključne kape in skrbno zatesnjene fuge.

Plastična prekatna polica

Votel profil iz PVC z notranjimi rebri. Je lahka in ji vlaga ne škodi, zato je primerna za kopalnico, kuhinjo ali okno, kjer stojijo lončnice. Na otip deluje cenejše, na neposrednem soncu se pri temnih odtenkih bolj razteza in ostri predmeti jo lažje opraskajo. Zaključne kape morajo biti sistemske, sicer ostanejo vidni prekati.

Masivni les

Hrastova, bukova ali smrekova polica iz lepljenega masiva se poda lesenim hišam, vikendom in prostorom z lesenimi okni. Je lepa, lahko se prebrusi in obnovi. Les pa dela: ob spremembah vlage spreminja mere, zato potrebuje dilatacijsko režo ob špaleti, kakovostno površinsko zaščito (olje, lak) z vseh strani in redno vzdrževanje.

Kamen in kompozit

Marmor, granit ali kompaktni kompozitni kamen so zelo odporni, a težki in jih praviloma vgrajujejo kamnoseki, ne mizarji. Ta članek obravnava police, ki jih vgradi mizar: iverno ploščo, plastiko in masiv.

Globina in debelina

Laminirane in plastične police se izdelujejo v debelinah navadno okoli 2 cm in v globinah od ozkih do zelo globokih. Globoka polica, ki daleč presega steno, potrebuje trdnejšo podporo, sicer se sčasoma upogne. Pri globini nad običajnimi merami se splača monterja vprašati za podpore ali konzole s spodnje strani.

Zakaj je radiator skoraj vedno pod oknom? Topel zrak se dviga ob steklu in ustvari nekakšno »zaveso«, ki preprečuje hladen tok od okna in rosenje stekel. Polica te zavese ne sme zapreti.

• polica naj ne prekrije celotnega radiatorja, med sprednjim robom police in radiatorjem naj ostane prost prostor za kroženje zraka,
• če potrebujete globoko polico nad radiatorjem, obstajajo izvedbe z izrezkanimi prezračevalnimi odprtinami ali rešetko,
• pregloboka polica nad radiatorjem povzroča rosenje spodnjega dela okna, plesen v vogalih in slabše ogrevanje prostora.

Druga stvar je gradbena vlaga. Svež omet ali izravnalna malta pod polico se mora posušiti. Če se iverna polica vgradi na mokro podlago, vlaga od spodaj prodira v jedro.

Okenska polica je eno zadnjih del okoli okna. Če se pred njo kaj izpusti, se to težko naknadno popravi.

• Okno vgrajeno in pritrjeno: okvir mora biti trdno sidran, priključna reža zapolnjena s peno in prekrita,
• parozaporni trak na notranji strani: pri kakovostni vgradnji okna se priključna reža z notranje strani prelepi s parozapornim trakom, ki mora potekati neprekinjeno tudi pod polico. Če ga monter police prereže ali odtrga, para iz prostora pride v peno in okoli okna se sčasoma lahko pojavita vlaga in plesen,
• špalete pripravljene: najpogosteje se polica vgradi po grobi obdelavi špalet, a pred glajenjem in pleskanjem. Tako se fuga proti steni lepo poravna. Če so špalete že prepleskane, je montaža mogoča, le z manjšimi popravki je treba računati,
• urejena radiator in elektrika: če se menja radiator ali se pod oknom prestavlja vtičnica, naj vodoinštalater in elektroinštalater končata prej. Vtičnice in električno napeljavo vedno ureja usposobljen elektroinštalater,
• dostop do okna: odstranjene zavese, lončnice in pohištvo pod oknom ter prost prostor za rezanje.

Če okna menjate v okviru energetske prenove, na primer skupaj s toplotno izolacijo fasade, se pozanimajte pri Eko skladu, ali so za takšna dela trenutno na voljo spodbude. Pogoje vedno preverite neposredno pri njih.

Čeprav se v ceniku obračuna po tekočem metru, se zahtevnost posamezne montaže lahko precej razlikuje.

Preprostejši primeri

• novogradnja ali nov omet s pravokotnimi in ravnimi špaletami,
• standardne globine police brez prilagajanja,
• okno s podložnim profilom, pod katerega polica natančno sede,
• več enakih oken zapored, kjer se plošče režejo naenkrat.

Zahtevnejši primeri

• odstranitev stare police, zlasti betonske ali teraco police v starejših hišah,
• ukrivljene, poševne ali neenako široke špalete, ki zahtevajo natančno rezanje po šabloni,
• debeli zidovi in zelo globoke police, ki jih je treba spajati ali podpirati,
• vogalna okna, erkerji in loki, kjer se polica stika pod kotom,
• izrezi okoli cevi ogrevanja ali drugih ovir,
• neravna ali drobljiva podlaga, ki jo je treba najprej popraviti.

V starejših stavbah lahko stare tesnilne mase ali plošče vsebujejo nevarne snovi, tudi azbest. Ob sumu naj material pregleda strokovnjak. Odstranjevanje azbesta sme opravljati le za to usposobljeno podjetje.

Večina težav z okensko polico se ne pokaže na dan montaže, temveč po nekaj tednih ali po prvi zimi.

• Pena po celi površini brez obtežitve: pena ploščo dvigne, polica se upogne v lok ali odstopi od okvirja,
• polica brez podložk: plošča leži le na peni in se ob naslonitvi vzmeti. Kasneje poči fuga ob okvirju ali se plošča zlomi,
• naklon proti oknu: voda iz lončnice ali kondenz teče k okvirju, zateka pod polico in v zidovje,
• nezaščiteni robovi iverne plošče: v vogalih ob oknu ali steni polica sčasoma nabrekne in laminat se odlušči,
• manjkajoča dilatacija pri masivu: les se poleti razteza, pritiska v špaleto in se lahko izboči ali pa poči omet,
• trda masa namesto elastične: fuga med okvirjem in polico poči ob prvih temperaturnih spremembah,
• poškodovan parozaporni trak: okoli spodnjega dela okna se pojavita vlaga in plesen, pogosto šele po letih,
• prekrit radiator: okno se pozimi orosi in prostor se slabše ogreva,
• prekratek previs ali kratka ušesa: ob steni ostane vidna reža, ki jo kasneje težko prekrijete.

Sama vgradnja ene police je navadno stvar nekaj deset minut do približno ene ure. Pri celem stanovanju z več okni je to običajno delo za en dan. Dlje traja pri odstranjevanju starih polic ali izravnavanju podlage, kjer je treba počakati, da se malta posuši.

Montažna pena ali lepilo se po navodilih proizvajalca praviloma strdi v nekaj urah. Polno trdnost doseže navadno do naslednjega dne. Silikon ali akril v fugah potrebuje približno 24 ur, preden se ga smete dotikati ali ga prebarvati. Do takrat na polico ne postavljajte lončnic ali težkih predmetov in se nanjo ne naslanjajte.

Če imate žago z vodilom, libelo in nekaj potrpežljivosti, je menjava notranje okenske police delo, ki ga zmorete sami. Največ časa vzameta natančno merjenje in rezanje, ne lepljenje. Dela se ne lotite, če je treba posegati v električno napeljavo ali cevi ogrevanja.

1. Izmeriti širino odprtine spredaj in zadaj, globino od okvirja do lica stene in preveriti pravokotnost špalet.
2. Prišteti previs pred steno (približno 2 do 4 cm) in stranska ušesa ter mere zapisati.
3. Pri ukrivljeni špaleti izdelati šablono iz kartona in obris prenesti na ploščo.
4. Ploščo razrezati z ostrim žaginim listom, laminat rezati s strani, ki jo priporoča proizvajalec žage, da se rob ne trga.
5. Skrite odrezane robove iverne plošče premazati s tesnilno maso ali lakom.
6. Podlago očistiti prahu in odstopljenega ometa, večje neravnine izravnati in pustiti, da se posušijo.
7. Preveriti, ali parozaporni trak pod oknom ni poškodovan, in vanj ne rezati.
8. Ploščo položiti na suho na plastične podložke in z libelo nastaviti ravnino.
9. Ploščo dvigniti, podložke pustiti na mestu, podlago po navodilih za peno navlažiti in nanesti nizkoekspanzijsko peno v pasovih.
10. Polico položiti nazaj, jo pritisniti k okvirju in ponovno preveriti z libelo.
11. Polico enakomerno obtežiti in pustiti, da se strdi po navodilih proizvajalca pene, najbolje do naslednjega dne.
12. Namestiti stranske zaključne kape, če jih sistem ima.
13. Fugo proti okvirju zatesniti z elastično maso, fugo proti steni pa s prebarvljivim akrilom.
14. Ko se masa strdi, odstraniti zaščitno folijo in popraviti omet okoli police.

Prevzem ne traja dolgo. Zadoščajo libela, oči in lastna roka. Polico preverite šele, ko se pena in tesnilna masa strdita, najbolje pri dnevni svetlobi.

• polica je vodoravna ali ima rahel naklon v prostor, nikoli proti oknu,
• ob pritisku na sprednji rob se ne vzmeti in ne maje,
• plošča se po vsej dolžini dotika okenskega okvirja, brez reže,
• fuga proti okvirju je zapolnjena z elastično maso, ravna in brez prekinitev,
• fuga proti steni je zatesnjena in jo je mogoče prebarvati,
• previs pred steno je po vsej dolžini enak,
• stranska ušesa in zaključne kape so čisto nameščeni, brez odprtih prekatov ali rezov,
• površina je brez prask, odluščenega laminata in ostankov pene,
• pod polico ne izstopa pena in parozaporni trak ni vidno poškodovan,
• nad radiatorjem je ostal prostor za kroženje toplega zraka,
• okolica je pospravljena in veste, kdaj lahko polico obremenite.