Montaža zunanje okenske police

Pri običajnem PVC ali aluminijastem oknu s podstavnim profilom ima montaža nekaj stalnih korakov. Vrstni red se spremeni le glede na to, ali je fasada že dokončana ali se še izolira.

Izmera in priprava

Monter izmeri širino odprtine med špaletama in globino od okenskega okvirja do zunanje linije fasade. Globini prišteje prepust, ki gleda čez fasado, praviloma približno 30 do 40 mm. Pri izolirani fasadi se meri do končnega sloja ometa, ne do golega zidu. Polico nato odreže na dolžino tako, da po namestitvi stranskih zaključkov ostane nekaj prostora za raztezanje materiala.

Podlaga pod polico

Pod polico mora biti ravna in trdna podlaga z naklonom navzven. Pri opečnem zidu jo tvori poravnana malta ali lepilo, pri izolirani fasadi izolacijski material, prirezan v naklon. Stik med oknom in zidom se z zunanje strani prekrije s paroprepustnim tesnilnim trakom. Ta pusti vlago iz montažne pene ven, dežja pa ne spusti noter. Pri poceni montaži se ta korak pogosto izpusti, kar se čez nekaj let maščuje.

Vgradnja in pritrditev

Polico z zadnjim zavihanim robom potisnete pod okenski okvir ali v utor podstavnega profila. Pod polico se v pasovih nanese nizkoekspanzijska lepilna pena ali montažno lepilo, da polica nalega po celi površini in ni votla. Na spodnjo stran se pogosto nalepi protihrupni trak, ki duši bobnenje dežja. Zadnji zavih se z nerjavnimi vijaki privije na podstavni profil. Pena se pusti utrditi, polica pa se med tem obremeni, da je pena ne dvigne.

Stranski zaključki in tesnjenje

Na konca police se namestijo stranski zaključki. Pri aluminiju in pločevini morajo dovoliti, da se polica poleti raztegne in pozimi skrči. Stik zaključka z ometom in okvirjem se zatesni z ustreznim kitom. Na koncu se odstrani zaščitna folija in polica se preizkusi z vodo.

Na trgu je več vrst zunanjih polic. Vsaka je primerna za drugačno situacijo in se vgrajuje nekoliko drugače.

Aluminijasta polica

Na slovenskih hišah je danes najpogostejša. Je lahka, ne rjavi in je na voljo v številnih barvah. Stiskana (prešana) aluminijasta polica je tanjša, vlečena (ekstrudirana) pa je togša, ima ojačitvena rebra in manj bobni. Aluminij se na soncu opazno razteza, zato potrebuje drsne stranske zaključke, pri daljših kosih pa tudi dilatacijski spoj. Proizvajalci praviloma navajajo, od katere dolžine naprej je treba polico deliti.

Pocinkana pločevina s premazom

To je kleparsko krivljena polica iz lakirane ali plastificirane pocinkane pločevine. Izdela se po meri, zato je primerna za nestandardne mere, loke in vogalna okna. Reze in luknje je treba zaščititi, sicer začnejo robovi rjaveti. Pogosto jo vgradi klepar skupaj z drugimi obrobami.

Plastična polica

Plastična zunanja polica je poceni in se zlahka reže. Na soncu pa se razteza še bolj kot aluminij, v temnih barvah se lahko tudi zvija. Primernejša je za manjša okna, kleti in pomožne objekte.

Kamen, beton in keramika

Kamnite in betonske police se pojavljajo pri obnovi starejših hiš in pri kamnitih fasadah. So težke, lepijo se v fleksibilno lepilo in na spodnji strani potrebujejo odkapni utor, ki odtrga kapljo vode. Stike z zidom je treba elastično zatesniti. Montaža je počasnejša in zahtevnejša, polica pa ne bobni in zdrži desetletja. Keramične police običajno vgradi keramičar, ki pozna lepila in fugiranje na prostem.

Titancink in baker

Uporabljata se predvsem na hišah, kjer sta iz cinka ali bakra tudi streha in obrobe. Spajata se s kleparskimi tehnikami in zahtevata izkušenega mojstra.

Zunanja polica leži na stiku treh poklicev: montera oken, izvajalca fasade in kleparja ali mizarja. Večina težav nastane prav tam, kjer eden čaka na drugega.

Okno in podstavni profil

PVC in aluminijasta okna imajo spodaj podstavni profil. To je plastična letev, ki okno dvigne in služi za vgradnjo police. Če manjka, polica nima kam zdrsniti in voda zateka pod okvir. Pri naročilu oken se zato splača profil izrecno naročiti in preveriti njegovo višino glede na debelino bodoče izolacije. Pri vgradnji po načelih RAL montaže je stik okna z zidom že od začetka pripravljen tudi za polico.

Vrstni red pri toplotni izolaciji fasade

Pri kontaktni fasadi se polica praviloma vgradi po lepljenju izolacijskih plošč in armiranju z mrežico, a pred končnim tankoslojnim ometom. Stranski zaključki se nato lepo vklopijo v omet in stik je čist. Polico je mogoče vgraditi tudi po ometu, takrat pa je treba stik med zaključkom in ometom skrbno zatesniti. Vnaprej se dogovorite, kdo polico dobavi in kdo jo vgradi, da naloga ne ostane nikomur.

Če obnovo oken ali fasade financirate s pomočjo Eko sklada, pogoje in zahtevano dokumentacijo preverite neposredno pri skladu, preden se dela začnejo. Shranite račune in opis vgrajenih materialov.

Debela izolacija in velik previs

Pri izolaciji debeline približno 15 do 20 cm je polica globoka in sega daleč od okna. Pod tako polico se vgradi izolacijski klin ali toplotnoizolacijski podstavni profil, pri velikem previsu pa tudi kovinske konzole. Brez opore se polica pod obremenitvijo upogne, na primer ko nanjo kdo nasloni lestev.

Stanovanja in večstanovanjske stavbe

V večstanovanjski stavbi je zunanja polica del fasade, ki je skupna last vseh etažnih lastnikov. Pred menjavo se zato pogovorite z upravnikom. Pogosto je že določena barva in vrsta police, da fasada ostane enotna. Ko se izolira cela stavba, je smiselno, da police zamenja isti izvajalec na vseh oknih hkrati.

Cena se računa po tekočem metru, a isti meter je lahko enkrat preprost, drugič zahteven. Dobro je vedeti, od česa je to odvisno.

Delo olajša:

• novo okno s podstavnim profilom ustrezne višine,
• ravne in trdne špalete pod pravim kotom,
• dostop s tal ali s postavljenega gradbenega odra,
• več oken enake širine na enem mestu,
• polica, pripravljena in odrezana po natančni izmeri.

Delo podaljša in oteží:

• odstranitev stare police, zlasti vzidane pločevine ali kamna,
• popravilo ometa in špalet po rušenju,
• okna na višini brez odra, ko je potrebna dvižna ploščad ali alpinistična tehnika,
• velika globina police pri debeli izolaciji in potreba po konzolah,
• vogalna, ločna in nestandardna okna s polico po meri,
• manjkajoč ali poškodovan podstavni profil,
• krive špalete, ko je treba zaključke prilagajati.

Slabo vgrajena polica se ne pokaže takoj. Težava se razkrije po prvi zimi ali po močnem dežju z vetrom.

• premajhen ali obrnjen naklon: voda stoji na polici ali teče proti oknu, pod okvirjem nastajajo vlažni madeži, v notranjosti pa plesni špaleta. Naklon mora biti jasno viden, praviloma vsaj okoli 3 do 5 stopinj,
• prekratek prepust: voda teče neposredno po fasadi, pod vsakim oknom ostanejo temne proge ali zelene alge,
• trdno prilepljeni zaključki brez dilatacije: aluminij se poleti raztegne in izboči ali pa zaključek odlomi omet,
• votla polica brez pene: ob dežju bobni, hitro se udre in pod težo upogne,
• preveč ekspanzijske pene: pena polico dvigne, naklon se izgubi ali se polica iztrga iz zadnjega spoja,
• polica ni potisnjena pod okvir: voda najde pot za zadnji rob in zateka v zid,
• manjkajoč tesnilni trak: stik okna in zidu ščiti le kit, ki po nekaj letih razpoka,
• vijaki skozi vodoravno površino: vsaka nezatesnjena luknja je mesto, kjer pronica voda,
• neodstranjena zaščitna folija: na soncu se zapeče in jo je pozneje težko odstraniti,
• nezaščiteni rezi pocinkane pločevine: na robovih se pojavi rja, ki teče po fasadi.

V praksi se pogosto zgodi, da lastnik išče vzrok vlage pod oknom v samem oknu, voda pa v resnici zateka pod slabo vgrajeno polico. Preden reklamirate okno, se zato splača najprej pregledati polico.

Sama vgradnja običajne police na pripravljeno podlago izkušeni ekipi praviloma vzame manj kot uro na okno. Več časa zahtevajo odstranitev stare police, priprava podlage in nestandardni kosi.

Nizkoekspanzijska pena ali montažno lepilo se praviloma utrdita v nekaj urah, polno trdnost pa po navedbah proizvajalca dosežeta pozneje. Kiti na stikih običajno potrebujejo približno dan. V tem času polica ne sme biti izpostavljena dežju, ne sme se obremenjevati in nanjo ne stopajte. Pene in lepila ne nanašajte pri zmrzali, večina izdelkov ima navedeno najnižjo temperaturo uporabe. Kamnito polico v lepilu pustite pri miru dlje, običajno vsaj dan ali dva, preden zatesnite stike.

Če imate okno v pritličju, kjer do police udobno sežete s tal, in je fasada dokončana, lahko polico zamenjate tudi sami. Pri oknih na višini, kjer bi morali stati na lestvi ali se nagibati skozi okno, prepustite delo ekipi z odrom ali dvižno ploščadjo. Padec z višine ni tveganje, ki bi ga bilo vredno sprejeti zaradi police. V večstanovanjski stavbi se pred tem dogovorite z upravnikom.

1. Izmeriti širino odprtine med špaletama in globino od okvirja do fasade ter prišteti prepust približno 30 do 40 mm.
2. Naročiti polico ustrezne globine in barve skupaj s stranskimi zaključki, protihrupnim trakom in lepilno peno.
3. Previdno odstraniti staro polico in pri tem ne poškodovati okenskega okvirja.
4. Očistiti podlago stare pene, prahu in odstopajočega ometa.
5. Preveriti podstavni profil in stanje stika med oknom in zidom.
6. Prelepiti stik okna in zidu s paroprepustnim zunanjim trakom.
7. Odrezati polico z žago za kovino z drobnimi zobmi ali s škarjami za pločevino in rob posneti.
8. Nalepiti protihrupni trak na spodnjo stran police.
9. Namestiti stranska zaključka, polico preizkusiti na suho in z libelo preveriti naklon.
10. Nanesti peno ali lepilo v nekaj pasovih, ne po celi površini v debelem sloju.
11. Potisniti polico pod okvir, jo pritisniti in zadnji zavih z nerjavnimi vijaki priviti na profil.
12. Obremeniti polico, na primer z vrečo peska, in počakati, da se pena utrdi.
13. Zatesniti stik zaključkov z ometom in okvirjem z ustreznim kitom.
14. Odstraniti zaščitno folijo in polico po utrditvi politi z vodo iz zalivalke.

Pregled opravite brez posebnega orodja, zadostujeta libela in zalivalka z vodo. Najbolje ga je opraviti ob prevzemu, ko je monter še na mestu.

Libelo položite na polico pravokotno na okno, mehurček mora jasno pokazati naklon navzven. Nato počasi zlijte vodo na polico ob oknu. Voda mora hitro odteči do sprednjega roba in prosto kapljati pred fasado, ne pa polzeti po ometu. Ne sme ostajati v lužah niti ob zaključkih.

S prstom potrkajte po polici po vsej dolžini. Manjša razlika v zvoku je normalna, daljši votli odseki pa pomenijo, da pod polico manjka pena. Poglejte tudi od spodaj, ali je odkapni rob dovolj daleč od fasade in ali je prepust po vsej dolžini enak.

Preverite zaključke: sedeti morajo trdno, polica pa se v njih ne sme zatikati. Stiki z ometom naj bodo sklenjeni, brez rež. Površina ne sme imeti prask in udrtin, folija mora biti odstranjena.

• polica ima po vsej dolžini viden naklon navzven,
• voda pri preizkusu odteče in kaplja pred fasado,
• prepust pred fasado je enakomeren in zadosten,
• polica je potisnjena pod okvir ali v podstavni profil,
• pod polico ni daljših votlih mest,
• stranska zaključka sta nameščena in dopuščata dilatacijo,
• stiki z ometom in okvirjem so zatesnjeni brez rež,
• na vodoravni površini ni nezatesnjenih vijakov,
• površina je brez prask in udrtin, folija je odstranjena,
• rezi pocinkane pločevine so zaščiteni,
• okolica okna in fasada sta očiščeni pene in kita,
• monter je predal podatke o materialu in vzdrževanju.