Montaža točkovne svetilke v mavčnokartonski spuščeni strop

Pri eni svetlobni točki elektroinštalater običajno dela v tem zaporedju:

1. Izklopiti odklopnik ustreznega tokokroga in s preizkuševalnikom preveriti, da vodniki niso pod napetostjo.
2. Označiti sredino odprtine po načrtu razporeditve, pri več točkah si pomagati z metrom ali laserskim križem, da so vrste ravne.
3. Preveriti, da na mestu odprtine ni kovinskega profila spuščenega stropa, drugega kabla, cevi ali prezračevalnega kanala.
4. Z rezkarjem za mavčne plošče (kronsko žago) izrezati odprtino s premerom, ki ga navaja proizvajalec svetilke.
5. Izvleči dovodni kabel iz prostora nad stropom in pregledati, v kakšnem stanju je.
6. Vodnike priključiti v sponko ali v napajalnik (driver) po shemi proizvajalca.
7. Napajalnik in spoje položiti nad strop tako, da ne ležijo neposredno na svetilki.
8. Svetilko potisniti v odprtino in pustiti, da vzmetna držala zaskočijo.
9. Vklopiti odklopnik in preizkusiti delovanje, pri zatemnjevanju tudi celotno območje.

Pri vodnikih velja običajno barvno označevanje: modri je nevtralni (N), rjavi, črni ali sivi je fazni (L), rumeno-zeleni pa zaščitni (PE). Veliko LED točkovnih svetilk z ločenim napajalnikom ima dvojno izolacijo, zato se zaščitni vodnik nanje ne priključi. V tem primeru ga elektroinštalater varno zaključi v sponki in ga ne pusti prosto viseti.

Halogenske spote so danes skoraj v celoti nadomestile LED svetilke. Porabijo bistveno manj energije, se manj grejejo in zdržijo veliko dlje. Pri izbiri se splača pogledati te lastnosti:

• fiksna ali nagibna: fiksna sveti navpično navzdol, z nagibno pa lahko svetlobo usmerite na primer na sliko ali delovni pult,
• vgrajen LED ali menljiva žarnica: svetilke z vgrajenim LED so običajno plitvejše, pri menljivi žarnici (na primer GU10) zamenjate samo vir svetlobe,
• globina vgradnje: med mavčnokartonsko ploščo in stropom mora biti dovolj prostora za svetilko in napajalnik,
• stopnja zaščite IP: v kopalnici je potrebna večja odpornost proti vlagi glede na oddaljenost od kadi ali prhe, nad tušem se običajno izbere vsaj IP44 ali več,
• barva svetlobe: v spalnico in dnevno sobo sodi toplejša bela (približno do 3000 K), v delovne prostore nevtralna,
• barvni videz (CRI): vrednost vsaj 80, v kuhinji in kopalnici raje okoli 90, da hrana in koža ne delujeta sivo,
• zatemnjevanje: svetilka, napajalnik in zatemnilnik morajo biti med seboj združljivi.

Zakaj ne zadošča vzeti katerega koli spota? Ker so razmiki med svetilkami odvisni od kota svetlobnega snopa in višine stropa. Pri običajni višini prostora so pogosto od 60 do 100 cm, ozek snop pa zahteva gostejše točke. Sicer na tleh nastanejo svetli krogi in temni pasovi.

Najpreprostejši primer je nov spuščen strop, pri katerem je elektroinštalater že pred zapiranjem pri vsaki točki pustil izpeljan kabel z rezervo. Takrat je montaža hitra in čista. Več dela je, kadar:

• je treba kabel naknadno napeljati nad že dokončanim stropom ali dodati nov svetlobni tokokrog,
• je strop dvoslojen ali ima gosto razporejene profile,
• je nad stropom toplotna izolacija, zato je treba okoli svetilke pustiti prost prostor ali uporabiti svetilko, ki je namenjena stiku z izolacijo,
• je strop visok in je treba delati z odra,
• so v starejšem stanovanju stare aluminijaste ali dotrajane napeljave,
• se pri zamenjavi starih spotov nova svetilka ne prilega v obstoječo odprtino.

Velika prednost spuščenega stropa je, da se kabli lahko vodijo v prostoru nad njim, pogosto v gibki inštalacijski cevi, brez štemanja sten. Kabli pa morajo biti pritrjeni in ne smejo prosto ležati na mavčnokartonskih ploščah.

V praksi se pogosto ponavljajo te težave:

• odprtina ni v osi, zato vrsta spotov deluje postrani,
• izbran je napačen premer rezkarja, prevelika odprtina pa svetilke ne zadrži,
• plošča poči, ker je bil pritisk na vrtalnik premočan,
• pri vrtanju je zadet kabel, ker tokokrog ni bil izklopljen,
• napajalnik LED leži na izolaciji ali neposredno na svetilki in se pregreva,
• spoji so samo oviti z izolirnim trakom namesto zaključeni v sponki,
• zatemnilnik ni združljiv, zato svetloba utripa ali svetilka brni.

Pri preveliki odprtini pomaga dekorativni montažni okvir, ki prekrije rob. Druga možnost je, da rob zapolnite z mavčno masco in po strditvi odprtino izrežete znova. Premajhno odprtino lahko povečate z rezkarjem, ki pa ga morate držati natančno pravokotno. Pri zamenjavi halogenskih spotov se splača najprej izmeriti obstoječo odprtino in poiskati LED svetilko z enakim ali nekoliko večjim izrezom.

Čeprav je videti preprosto, gre za poseg v električno napeljavo. Delo na električnih napravah naj opravi usposobljen elektroinštalater. Napačna vezava lahko povzroči kratek stik, električni udar ali požar, ki ga v zaprtem prostoru nad stropom ne opazite takoj. Zato tukaj ni navodil za samostojno montažo. Če kdaj zavohate dim ali opazite iskrenje iz stropa, izklopite glavno stikalo in v nujnem primeru pokličite 112.

Elektroinštalater poleg tega presodi, ali tokokrog prenese dodatne svetilke in ali sta v kopalnici ustrezna stopnja zaščite in zaščita s stikalom na diferenčni tok (FID stikalo). Pri novi napeljavi opravi tudi meritve in vam izroči zapisnik o njih.

Pri prevzemu se splača preveriti te točke:

• vse svetilke svetijo in stikalo upravlja prave točke,
• pri zatemnjevanju svetloba ne utripa in svetilke ne brnijo,
• svetilke so v ravni liniji in na enaki razdalji od sten,
• robovi svetilk se tesno prilegajo stropu in okoli njih ni vidne odkrušene plošče,
• svetilka se ob rahlem pritisku ne premika in ne izpade,
• barva svetlobe je pri vseh točkah enaka,
• v kopalnici so uporabljene svetilke z zaščito, primerno za posamezno cono,
• imate navodila, podatke o svetilkah in pri novi napeljavi tudi zapisnik o meritvah.