Montaža zunanjega NN priključka do stanovanja

NN priključek se konča pri števcu. Vse za števcem, torej razdelilnik, vtičnice in luči, spada že v notranjo električno inštalacijo. To sta dva ločena dela in vsak ima svojo dokumentacijo in svoje meritve.

Na strani boste naleteli na dve imeni istega dela: montaža zunanjega NN priključka do stanovanja in montaža zunanjega NN priključka do stanovanja do števca. Drugo ime samo natančneje pove, kje se montaža konča: pri priključno merilni omarici, kamor distributer namesti števec in ga zaplombira. Ko primerjate ponudbe, preverite, ali izvajalec računa s celotno traso do omarice ali samo z njenim delom.

V praksi se primeri razlikujejo predvsem po tem, kod poteka priključek:

• hiša ali vikend: kabel poteka od droga ali razdelilne omarice distributerja do priključno merilne omarice, ki stoji navadno na robu parcele,
• stanovanje v večstanovanjski stavbi: števci so običajno v skupni omarici na hodniku ali v kleti, priključek pa poteka skozi skupne prostore, zato se je treba vnaprej dogovoriti z upravnikom in etažnimi lastniki,
• poslovni prostor ali obrat: postopek je podoben, le potrebna moč je navadno večja.

Samo kopanje in polaganje kabla je le srednji del celotne zgodbe. Največ časa vzameta usklajevanje z distributerjem in čakanje na njegov termin.

1. Dogovor z distributerjem. To je eno od podjetij Elektro (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska ali Elektro Primorska), odvisno od tega, kje živite. Navedete lokacijo in moč, ki jo potrebujete.
2. Tehnični pogoji. Distributer določi točko priključitve, velikost glavne varovalke in tehnične zahteve za izvedbo.
3. Načrt priključka. Pripravi ga usposobljen projektant, skladno s standardi SIST EN in tehničnimi zahtevami distributerja.
4. Izkop trase. Kanal je običajno globok okoli 70 do 80 cm, pod utrjenimi površinami in cestami pa globlje, kot določa načrt. Dno se poravna in posuje s peskom.
5. Polaganje kabla. Kabel se položi v zaščitno cev ali v peščeno posteljico, sledijo zasip, utrjevanje in opozorilni trak nad kablom.
6. Namestitev priključno merilne omarice. Omarica mora stati vodoravno in trdno, delavec distributerja pa mora imeti do nje prost dostop.
7. Pregled in meritve. Izvajalec opravi meritve in izda poročilo o meritvah.
8. Priključitev s strani distributerja. Distributer pregleda delo, priključi kabel na omrežje, namesti števec in omarico zaplombira.

Zakaj ne morete začeti kopati takoj? Ker šele tehnični pogoji povedo, kje se trasa začne in kakšna varovalka bo na voljo. Izvajalec, ki koplje brez njih, tvega, da bo moral delo predelati.

Delo na električnem priključku sme opraviti samo usposobljen elektroinštalater. Laik lahko kvečjemu izkoplje kanal po navodilih izvajalca. Polaganje kabla, priklop in meritve so delo za strokovnjaka.

Vrsto in presek kabla določi načrt glede na moč in dolžino trase. Pri krajših trasah do hiš se pogosto uporabljajo bakreni kabli s presekom 10 ali 16 mm², pri daljših trasah ali večji porabi večji presek, ponekod tudi aluminijasti kabli. Dolg in prešibek kabel povzroča padec napetosti, zato se presek nikoli ne izbira na oko.

Glavna varovalka pred števcem določa, koliko toka lahko hkrati porabite:

• enofazni priključek zadostuje manjšemu stanovanju brez električnega kuhanja in ogrevanja,
• trifazni priključek, na primer 3x16 A, 3x20 A ali 3x25 A, je običajen pri hišah ter pri električni kuhalni plošči, bojlerju, toplotni črpalki ali polnilnici,
• večje vrednosti so smiselne le, če jih res izkoristite, saj je od moči priključka odvisna tudi omrežnina.

Priključno merilna omarica mora biti tipa, ki ustreza zahtevam vašega distributerja. Te zahteve najdete na njegovi spletni strani. Omarica mora biti odporna proti vremenu, z možnostjo zaklepanja in z mestom za plombo.

Obseg dela in s tem končna cena sta odvisna predvsem od naslednjega:

• dolžina trase od točke priključitve do omarice,
• teren: kamnita ali glinasta zemlja, korenine in utesnjen prostor upočasnijo izkop, mehka zemlja in prost dostop za mini bager ga pospešita,
• ovire na trasi: pločnik, dovozna pot, ograja ali križanje z vodovodom, plinovodom ali kanalizacijo,
• ročni ali strojni izkop,
• presek kabla in število faz,
• v večstanovanjski stavbi vodenje skozi skupne prostore, preboji skozi stropove in usklajevanje z upravnikom.

Pred izkopom naj upravljavci komunalnih vodov označijo obstoječe vode v tleh. Prekopan plinovod ali vodovod naredi več škode, kot je vreden ves priključek. Če se pri izkopu poškoduje plinska cev ali zavoha plin, takoj zapustite mesto in pokličite 112 ali dežurno službo dobavitelja plina.

• izkop pred tehničnimi pogoji: distributer nato določi drugo točko priključitve in del dela je treba ponoviti,
• neustrezen tip omarice ali omarica, do katere distributer nima dostopa,
• preplitev izkop brez peska in manjkajoč opozorilni trak,
• napačno izbrana varovalka: prešibka izpada pri običajni rabi, premočna po nepotrebnem dviguje omrežnino,
• priključek brez rezerve, čeprav čez nekaj let načrtujete toplotno črpalko ali polnjenje avtomobila; naknadna menjava kabla v zemlji je odvečno delo,
• manjkajoče poročilo o meritvah, brez katerega distributer priključka ne priključi na omrežje.

Preden izvajalcu podpišete prevzemni zapisnik, preverite naslednje:

• trasa in globina polaganja ustrezata načrtu,
• kabel leži v pesku ali v zaščitni cevi, nad njim je opozorilni trak,
• izkop je zasut, utrjen in površina urejena,
• priključno merilna omarica ustreza zahtevam distributerja, stoji vodoravno, trdno in je dostopna,
• glavna varovalka ima vrednost iz tehničnih pogojev,
• imate načrt, poročilo o meritvah in dokumentacijo za uporabljeni material,
• v večstanovanjski stavbi je upravnik seznanjen s končanim delom in so skupni prostori urejeni.