Vgradnja tlakovcev v beton (namesto robnika)

Celotna površina ostane položena na običajen način, torej na utrjeno podlago iz gramoza in posteljico iz drobnega drobljenca. V beton gre samo robna vrsta, pri bolj obremenjeni površini lahko tudi dve vrsti. Postopek je običajno tak:

• izkop in utrjena podlaga se pripravita po celotni širini površine, s pasom več pod robom,
• ob robu se napne vrvica v višini bodočih tlakovcev in z naklonom površine,
• pod robno vrsto se nanese zemeljsko vlažen beton, ki se ga da oblikovati in ne odteka,
• tlakovci se z gumijastim kladivom vtisnejo v beton natančno po vrvici,
• z zunanje strani se oblikuje betonski klin, ki sega približno do dveh tretjin višine tlakovca,
• ko se beton strdi, se dokonča notranja površina, zapolnijo se fuge in površina se zvibrira.

Zakaj klin ne sega do zgornjega roba? Zato, da ga lahko prekrijete z zemljo ali prodom in betona ni videti. Tlakovce kljub temu trdno drži od strani.

Včasih boste naleteli tudi na polaganje celotne površine v beton. To je drugačna, toga konstrukcija, ki potrebuje betonsko ploščo, dilatacijske fuge in dobro urejeno odvodnjavanje. Ne zamenjujte je s tem delom.

Betonski klin pod robno vrsto se dobro obnese pri poteh, terasah, površinah ob hiši in manjših površinah, po katerih se le hodi. Primeren je tudi tam, kjer tlakovci prehajajo v trato in naj bo rob mogoče pokositi brez ovire, ali pri lokih in razgibanih oblikah, kjer bi se robnik težko prilagodil.

Pri dovozu ali parkirnem mestu kolo avtomobila na rob pritiska precej močneje. Betonska opora se tu naredi širša in masivnejša, tlakovci so debelejši (običajno okoli 80 mm namesto 60 mm), podlaga pa debelejša. Pri težjem prometu ali robu, ki meji na višinsko razliko, je robnik pogosto zanesljivejša izbira.

Najpreprostejši je raven, dolg rob na dobro utrjeni podlagi, do katerega se zlahka pripelje s samokolnico. Več dela je pri:

• lokih in lomljenih robovih, kjer je treba tlakovce rezati,
• robu ob zidu, stopnicah ali fasadi, kjer je klin težko oblikovati,
• mehki, glinasti ali razmočeni podlagi, ki jo je treba najprej utrditi,
• večji višinski razliki med tlakovci in okoliškim terenom,
• dveh vrstah v betonu namesto ene pri obremenjeni površini,
• slabem dostopu, ko je treba beton nositi ročno.

V praksi se pogosto zgodi, da se rob zabetonira na premalo utrjeno podlago. Beton se potem posede skupaj z njo in robna vrsta poči ali se nagne navzven. Druga pogosta napaka je preredek beton: odteka, klin ne drži oblike in tlakovci v njem „plavajo“.

Težava je tudi, če je klin narejen le simbolično, kot tanka plast. Takšna opora ob prvi zmrzali ali obremenitvi poči. Previdni bodite tudi z vibracijsko ploščo: če z njo zapeljete po sveže zabetoniranem robu ali brez gumijaste podloge, se robni kosi zrahljajo ali okrušijo. Ne pozabite na naklon. Roba v betonu po strditvi ne morete več popraviti, zato naklon približno 1 do 2 % nastavite že pri vrvici.

Ne betonirajte v zmrzali ali hudi vročini. Pod približno +5 °C se beton strjuje zelo počasi in lahko zmrzne, v vročini pa se hitro izsuši in razpoka. Svež rob zaščitite pred neposrednim soncem, dežjem in zmrzaljo.

To delo lahko opravite sami, če imate pripravljeno utrjeno podlago in nekaj potrpežljivosti. Pripravite si vrvico, količke, vodno tehtnico, gumijasto kladivo, zidarsko žlico ter vrečevne betonske mešanice ali mešalnik.

1. Preveriti, ali je podlaga pod robom utrjena in sega vsaj za širino klina čez rob tlakovcev.
2. Zabiti količke in napeti vrvico v višini zgornjega roba tlakovcev, z naklonom stran od hiše.
3. Zamešati zemeljsko vlažen beton, ki po stisku v dlani obdrži obliko in iz njega ne teče voda.
4. Nanesti beton pod robno vrsto v dolžini, ki jo utegnete položiti, preden se začne strjevati.
5. Položiti tlakovce in jih s kladivom potrkati točno do višine vrvice, upoštevati širino fug.
6. Sproti preverjati ravnino in naklon z vodno tehtnico.
7. Z zunanje strani z žlico oblikovati poševen klin približno do dveh tretjin višine tlakovca.
8. Takoj očistiti tlakovce ostankov betona, dokler je še mehak.
9. Svež beton pokriti s folijo ali vlažno tkanino in ga pustiti, da se strdi po navodilih proizvajalca mešanice.
10. Šele nato položiti notranjo površino, zapolniti fuge in zvibrirati prek gumijaste podloge.
11. Klin zasuti z zemljo ali prodom.

• robna vrsta je v eni liniji, brez izbočenj in zob,
• rob je v ravnini s preostalo površino, nič ne štrli in se ne ugreza,
• naklon odvaja vodo stran od hiše in na površini ne zastaja voda,
• robni kosi se pod obremenitvijo ne majejo in ne nagibajo,
• betonski klin je sklenjen, brez razpok in pod tlakovci ni praznih mest,
• na vidni strani tlakovcev ni zasušenih ostankov betona,
• fuge so zapolnjene, robne fuge pa niso zalite z betonom do površine,
• klin je zasut in okoliški teren se lepo naveže na tlakovce.