Demontaža strešnega opaža

Poškodovan opaž od zunaj težko opazite, ker ga prekriva kritina. Opozorilni znaki se navadno pokažejo na podstrešju ali na stropu najvišje etaže. Bodite pozorni na temne madeže in vlažne lise na lesu ali stropu. Opozorilo je tudi zatohel vonj, ki ne izgine niti po zračenju, pa mehke ali plesnive deske in dnevna svetloba, ki pronica skozi streho. Fina lesna moka pod luknjicami v lesu običajno pomeni lesne škodljivce, na primer hišnega kozlička.

Če je poškodba omejena na eno mesto, na primer po padcu veje, pogosto zadošča zamenjava nekaj desk. Ko pa je les vlažen in načet na večji površini, popravilo po kosih navadno ne zdrži dolgo in težava se vrne. Takrat se opaž odstrani v celoti.

Strokovna demontaža ni samo trganje desk. Vsak korak sledi prejšnjemu. Če pripravo podcenite, se to kasneje pozna na ostrešju in v proračunu.

1. Ogled strehe in podstrešja: tesar oceni opaž, špirovce, lege, folije in vlago v lesu ter določi obseg del.
2. Zavarovanje delovišča: gradbeni oder ali lovilni sistemi, strešne lestve, varovanje delavcev in ograditev prostora pod streho, kamor lahko pada material.
3. Odstranitev kritine: strešniki se snemajo po vrstah, pločevina se odvije, bitumenski trakovi se odrežejo. Ohranjeno kritino je mogoče shraniti in ponovno uporabiti.
4. Odstranitev opaža: deske se postopoma in previdno odvzemajo z vzvodom, da se špirovci ne poškodujejo. OSB plošče se po potrebi razrežejo na manjše kose, ki jih je mogoče varno spustiti na tla.
5. Izvlečenje ali odščipanje starih žebljev iz špirovcev, da ne ovirajo montaže novega opaža.
6. Pregled razkritega ostrešja: vlaga v lesu, napad škodljivcev ali gnilobe, razpoke in stanje spojev. Poškodovani deli se uredijo, preden se streha spet zapre.
7. Začasna zaščita strehe s ponjavo, če se novi opaž ne montira še isti dan.
8. Ločevanje in odvoz odpadkov ter čiščenje delovišča.

Zakaj se ostrešje pregleda ravno zdaj? Ker je to edini trenutek, ko je v celoti vidno. Ko ga prekrije nov opaž, se skrita gniloba odpravlja veliko težje.

Starejše hiše imajo navadno opaž iz desk, debelih približno dva do tri centimetre. Pri polnem opažu ležijo deske tesno ena ob drugi, pri redkem so med njimi razmiki. Deske je mogoče menjati posamično, vendar hitreje vpijajo vlago. Na novejših strehah se uporabljajo OSB plošče. Kratkotrajno vlago prenesejo, pri dolgotrajnem zamakanju pa nabreknejo in izgubijo trdnost. So večje in težje, zato je rokovanje z njimi na strehi zahtevnejše.

Na ravni strehi opaž nosi hidroizolacijo in pogosto tudi toplotno izolacijo. Plasti so običajno zlepljene ali sidrane skupaj, zato jih ni mogoče preprosto ločiti. Pred začetkom naj strokovnjak presodi, katere plasti lahko ostanejo in katere je treba odstraniti v celoti.

Na poševnih strehah je na opažu ali pod njim pogosto paroprepustna folija ali bitumenski trak. Ta se pri demontaži hitro strga. Če naj ostane, je treba z njo delati zelo previdno. Če je stara in krhka, je pametno takoj računati z njeno zamenjavo.

Zahtevnosti dela, s tem pa tudi časa in stroškov, ne določa samo površina strehe. Največ vplivajo te stvari:

• naklon in oblika strehe: strma streha s frčadami, žlebovi in dimniki se razdira počasneje kot preprosta dvokapnica,
• dostop do hiše: ali je mogoče postaviti gradbeni oder in zabojnik neposredno ob objekt,
• vrsta opaža in način pritrditve: gosto zabiti žeblji in zlepljene plasti delo podaljšajo,
• stanje lesa: zgnite deske se lomijo in jih je treba odstranjevati po kosih,
• kritina: salonitne plošče z azbestom sme odstranjevati samo podjetje, usposobljeno za delo z azbestom,
• to, ali ponudba vključuje gradbeni oder, odvoz odpadkov in popravilo špirovcev ali se te postavke obračunajo posebej.

Ko primerjate ponudbe, zato najprej preverite, kaj točno vsebujejo. Ponudba brez odra in odvoza je lahko ugodna le na prvi pogled.

V praksi se pogosto zgodi, da se z odstranjevanjem opaža začne brez temeljitega ogleda ostrešja. Po razkritju se pokažejo načeti špirovci in delo obstane, dokler se ne odloči, kaj z njimi. Če poškodbo spregledate in jo prekrijete z novim opažem, prenova čez nekaj let izgubi smisel.

Druga napaka je varčevanje pri varovanju. Hoja po razkritih špirovcih brez varovanja je nevarna, poleg tega lahko poškodujete špirovce in strop pod njimi. Delo na višini sodi v roke strokovnjakov z odrom in lovilnimi sistemi, zato tu ni navodil za samostojno delo.

Pogosto se podceni tudi vreme. Razkrita streha brez začasne zaščite lahko že v enem nalivu namoči toplotno izolacijo in strope. Premišljen izvajalec odkrije le toliko, kolikor lahko še isti dan zaščiti.

Težave povzroča tudi nejasen dogovor. Zapis »demontaža po potrebi« vodi v spore. Pogodba naj navaja obseg del, rok in način dogovarjanja o dodatnih delih, na primer o zamenjavi špirovcev, ki se pokažejo med demontažo. O takih delih naj vas izvajalec obvesti vnaprej in se z vami dogovori pisno.

V večstanovanjski stavbi je streha skupni del stavbe. O delih se dogovorijo etažni lastniki, praviloma prek upravnika, ne odloča posamezen lastnik stanovanja.

Les iz opaža je kosovni gradbeni odpadek in se odvaža z zabojnikom. Star les, prepojen z zaščitnimi sredstvi, lahko sodi med nevarne odpadke. Kako z njim ravnati, vam povedo v zbirnem centru ali pri komunalnem podjetju. Kritina z azbestom se odstranjuje ločeno in samo prek usposobljenega podjetja.

Ko je demontaža končana, s tesarjem preglejte streho, še preden se začne montaža novega opaža:

• opaž je odstranjen v dogovorjenem obsegu,
• špirovci niso nalomljeni ali po nepotrebnem poškodovani z vzvodom,
• stari žeblji so izvlečeni ali odščipnjeni,
• izvajalec vam je pokazal stanje ostrešja in opozoril na načete ali vlažne dele,
• dodatna dela so dogovorjena pisno,
• folija je nepoškodovana ali pa je dogovorjena njena zamenjava,
• streha je začasno zaščitena pred dežjem,
• ohranjena kritina je shranjena tako, da se ne poškoduje,
• odpadki so odpeljani in okolica hiše je pospravljena.