Elektroinštalacija v dvosobnem stanovanju: groba in fina montaža

Delo ima dve fazi, med katerima je nekaj tednov drugih obrtniških del. Prva faza je groba montaža. Vanjo spadajo rezanje utorov in odprtin za doze, polaganje kablov, vgradnja doz in stanovanjske razdelilne omarice ter priklop dovoda iz elektromerne omarice na hodniku. Nato pridejo zidar ali monter mavčnokartonskih plošč, keramičar in pleskar. Druga faza je fina montaža: vgradnja vtičnic, stikal in priključkov za svetila, montaža varovalk in zaščitnih stikal v omarici, vklop tokokrogov in njihov preizkus.

V tipičnem dvosobnem stanovanju gre za dnevno sobo, ki je pogosto združena s kuhinjo, spalnico, kopalnico, ločeno ali združeno stranišče, predsobo ter včasih še ložo ali balkon. Okvirno se v takem stanovanju ureja nekaj deset točk: vtičnice, stikala, svetlobni izvodi in ločeni dovodi za aparate. V razdelilni omarici je praviloma od 12 do 18 tokokrogov. Število je odvisno predvsem od opreme kuhinje in od tega, ali vodo greje električni bojler. V blokih z daljinskim ogrevanjem električnega ogrevanja običajno ni, v starejših stanovanjih s pečmi na olje ali plin pa je treba upoštevati še priključke za kotel ali gorilnik.

Pred podpisom pogodbe preverite, kaj točno paket vsebuje. Največ nejasnosti nastane pri treh stvareh. Prva je vprašanje, ali so vključene končne meritve s pisnim poročilom. Druga je, kdo kupi vtičnice in stikala, saj je razlika med preprosto in oblikovalsko serijo velika. Tretja je, ali sta zajeta tudi odstranitev stare inštalacije in zapolnitev utorov. Utore z mavcem elektroinštalaterji včasih zapolnijo sami, včasih pa to prepustijo zidarju.

Ogled in razporeditev točk

Dober elektroinštalater najprej skupaj z vami prehodi stanovanje in s kredo ali flomastrom riše kar po stenah. Sprašuje, kje bodo postelja, kavč, televizor, delovna miza in kuhinjski elementi. Preveri, kakšen dovod pride s hodnika, kakšna je vrednost glavne varovalke, ali je priključek enofazni ali trifazni in kakšni vodniki so v dvižnem vodu. Iz tega nastane preprost načrt tokokrogov in shema razdelilne omarice. Pri dvosobnem stanovanju obsežen projekt običajno ni potreben, pregledna skica razporeditve točk pa prepreči veliko nesporazumov.

Odstranitev stare inštalacije

Prvotni aluminijasti vodniki v blokih pogosto potekajo po votlinah stropnih plošč ali po utorih, ki jih je težko najti. Običajno se staro napeljavo odklopi in pusti v steni brez napetosti, novo pa se vodi po drugi poti. Pomembno je, da po odstranitvi ne ostane noben pozabljen vodnik pod napetostjo. Zato se vse odklopi že v omarici in označi.

Utori in doze

Utore režejo z rezkalnikom za utore s priključenim sesalnikom, odprtine za doze pa vrtajo s kronskim svedrom. V betonu montažnih blokov delo poteka počasi in je glasno, v opeki hitreje. Utori naj potekajo v tako imenovanih inštalacijskih conah: vodoravno praviloma približno 30 cm pod stropom ali nad tlemi, navpično približno 10 do 20 cm od kotov, vrat in oken. Tako tudi čez deset let vsak ve, kje ne sme vrtati. V nosilne stene ni dovoljeno rezati globokih ali dolgih vodoravnih utorov, ker s tem posegate v konstrukcijo. Če niste prepričani, katera stena je nosilna, se posvetujte s statikom.

Polaganje kablov in razdelilna omarica

Kable položijo v utore ali v gibke inštalacijske cevi in jih pritrdijo z mavcem ali sponkami. Pri vsaki dozi ostane rezerva vodnika za udobno vezavo. V predsobi vgradijo novo stanovanjsko razdelilno omarico, običajno podometno. Dovod iz elektromerne omarice na hodniku se pogosto zamenja hkrati, ker je prvotni pogosto aluminijast in premajhnega preseka.

Fina montaža, vklop in meritve

Po pleskanju in polaganju keramike se elektroinštalaterji vrnejo. Namestijo naprave, povežejo omarico, označijo tokokroge in jih postopoma vklopijo. Sledijo začetne meritve: izmeri se izolacijska upornost, impedanca zanke, delovanje zaščitnih stikal na diferenčni tok in neprekinjenost zaščitnih vodnikov. Rezultat je pisno poročilo o meritvah, ki ga shranite. Potrebovali ga boste pri zavarovalnici ob škodi in pri prodaji stanovanja.

Koliko časa traja

Groba montaža v dvosobnem stanovanju dvočlanski ekipi praviloma vzame 4 do 7 delovnih dni, v betonu montažnega bloka bolj proti zgornji meji. Fina montaža in meritve trajajo običajno 1 do 2 dni. Vmes čakate na zapolnitev utorov, ometavanje, glajenje, keramiko in pleskanje. Mavec v utorih se glede na debelino suši približno od enega do nekaj dni, ometi pa precej dlje.

Odločitve, ki jih pozneje težko spremenite

• Načrt kuhinje. Brez risbe kuhinjskih elementov elektroinštalater ne ve, kje bodo pečica, kuhalna plošča, pomivalni stroj, hladilnik in napa. Kuhalna plošča praviloma potrebuje ločen dovod, pogosto trifaznega. Vtičnice nad delovnim pultom morajo biti med omaricami, ne za njimi.
• Razporeditev pohištva v sobah. Če bo dnevna soba hkrati delovni prostor ali spalnica hkrati otroška soba, potrebujete več vtičnic in drugačno razporeditev stikal.
• Kopalnica. Položaj pralnega stroja, bojlerja, ogledala z osvetlitvijo in morebitnega električnega talnega ogrevanja ali grelnika za brisače.
• Podatkovni vodi in televizija. Če želite žični internet v spalnici ali pri televizorju, cevi za podatkovne kable položijo skupaj z elektriko.
• Razsvetljava. Vgradne lučke v spuščenem stropu iz mavčnokartonskih plošč, LED trakovi, izmenično stikalo v predsobi. Vse to je treba odločiti pred polaganjem kablov.

Upravnik in sosedje

Pred začetkom obvestite upravnika in sosede. Elektromerna omarica na hodniku in dvižni vod sta skupna dela stavbe oziroma del omrežja distributerja, zato posege vanju uskladite vnaprej. Upoštevajte tudi hišni red, torej čas, ko so dovoljena hrupna dela. Rezanje utorov v betonu se sliši po celem bloku.

Plin v stanovanju

Če imate v stanovanju plinski štedilnik ali kotel, morajo elektroinštalaterji vedeti, kje poteka plinska cev. Če med deli zavohate plin, ničesar ne vklapljajte ali izklapljajte, odprite okna, zapustite stanovanje in pokličite 112 ali dežurno službo svojega distributerja plina.

Kabli in vodniki

Danes se uporabljajo izključno bakreni vodniki. Za svetlobne tokokroge se običajno uporabi kabel preseka 1,5 mm², za vtičnične 2,5 mm², za kuhalno ploščo pa petžilni kabel 2,5 mm² ali glede na moč in navodila proizvajalca tudi debelejši. Združevanje novega bakrenega in starega aluminijastega vodnika v isti sponki ni dobra ideja. Spoj se sčasoma zrahlja, segreva in lahko povzroči požar. Če del stare inštalacije ostane, ga povežejo le s posebnimi sponkami, namenjenimi za aluminij in baker.

Zaščita v razdelilni omarici

• Zaščitno stikalo na diferenčni tok z nazivnim diferenčnim tokom 30 mA varuje ljudi pred električnim udarom. Vtičnični tokokrogi in kopalnica ga morajo po standardih SIST imeti vedno.
• Kombinirana zaščitna stikala z varovalko za vsak pomemben tokokrog posebej. Ob okvari pralnega stroja tako ne izpade celo stanovanje, ampak samo en tokokrog. So dražja, v dvosobnem stanovanju pa se splačajo vsaj za kuhinjo in kopalnico.
• Prenapetostna zaščita varuje elektroniko pred prenapetostmi iz omrežja. Njen smisel je odvisen tudi od zaščite v stavbi, zato se posvetujte z elektroinštalaterjem.

Doze in naprave

V beton in opeko vgradijo klasične podometne doze, v mavčnokartonske plošče pa posebne doze s pritrdilnimi krilci. Če načrtujete več vtičnic drugo pod drugo ali drugo ob drugi, morajo biti doze izvrtane v natančnem razmiku, sicer okvir ne sede. Naprave se razlikujejo predvsem po videzu in trajnosti mehanizma. Poceni stikalo začne po letih zatikati, kakovostnejše zdrži desetletja.

Pametni dom in rezerva za prihodnost

Če razmišljate o pametnem upravljanju luči ali žaluzij, se odločite pred grobo montažo. Nekateri sistemi potrebujejo globlje doze ali nevtralni vodnik v stikalu. Dodati nevtralni vodnik pozneje pomeni ponovno rezanje. Smiselno je pustiti tudi prazno mesto v omarici in kakšno rezervno cev, na primer za polnilnico ali klimatsko napravo na balkonu. Za nekatere ukrepe učinkovite rabe energije v stanovanjih Eko sklad občasno ponuja spodbude, pogoje pa preverite neposredno pri njem.

Cenik NUMIQ ima za elektroinštalacijo stanovanja ločene pakete glede na število sob. Razlika ni samo v površini, spremenijo se tudi število tokokrogov, velikost omarice in čas dela.

• Enosobno stanovanje ima en bivalni prostor, kuhinja je pogosto kar v njem, tokokrogov je manj. Omarica je manjša, dela so krajša. Paket je primeren tudi za garsonjero.
• Dvosobno stanovanje, torej ta stran, doda ločeno spalnico in skoraj vedno tudi ločeno ali večjo kuhinjo. Več pozornosti zahteva razdelitev tokokrogov med dnevno sobo s kuhinjo in spalnico, razsvetljava predsobe, upravljana z dveh mest, in dovolj vtičnic za delo od doma.
• Trisobno stanovanje ima dodatno sobo, daljši hodnik in pogosto ločeno stranišče in kopalnico. Tokokrogov je občutno več, omarica potrebuje dodatno vrsto, več je tudi dela.
• Štiri- in petsobna stanovanja so pogostejša v novogradnjah ali v velikih mestnih stanovanjih. Tam je pogosto več kopalnic, trifazni priključek, talno ogrevanje in podrobnejši načrt.

Dvosobno stanovanje je zanimivo zato, ker se na majhni površini zbere skoraj vse, kar ima veliko stanovanje: polno opremljena kuhinja, kopalnica s pralnim strojem, delovni kotiček in spalnica. Omarica pa se mora pri tem stisniti v ozko predsobo bloka. Če imate dvosobno stanovanje z veliko dnevno sobo, razdeljeno na dva dela, ali nameravate iz dnevne sobe s predelno steno ločiti še eno sobo, se posvetujte z elektroinštalaterjem. Po obsegu ste lahko že bližje paketu za trisobno stanovanje.

Olajša

• prazno stanovanje brez pohištva, z odstranjeno keramiko in talnimi oblogami,
• opečne predelne stene ali mavčnokartonske plošče, kjer utore naredijo hitro,
• dokončan načrt kuhinje in jasna razporeditev pohištva,
• dostop do elektromerne omarice in vnaprejšnji dogovor z upravnikom.

Oteži

• stene iz trdega betona v montažnih blokih, kjer rezkalnik napreduje počasi in se rezalne plošče hitro obrabijo,
• menjava inštalacije v naseljenem stanovanju, kjer je treba premikati pohištvo in vse pokrivati pred prahom,
• spremembe razporeditve med deli, ki pomenijo nove utore na že zapolnjenih mestih,
• dotrajan dovod v dvižnem vodu, ki ga je treba urejati skupaj s stavbo in distributerjem,
• spuščeni stropi, vgradne lučke in LED trakovi, ki dodajo točke in čas.

Usklajevanje z drugimi obrtniki

Elektroinštalater pride po rušitvenih delih, običajno hkrati z vodoinštalaterjem, ki napelje vodo in odtoke. Dogovoriti se morata o poteku tras, da se kabel ne križa s cevjo in da vtičnica za pralni stroj ni tik ob odtoku. Nato sledijo zapolnitev utorov, ometi, mavčnokartonske plošče, keramika in pleskanje. Fina montaža je šele po pleskanju, sicer se naprave umažejo. Pri keramiki pazite, da keramičar natančno izreže odprtine okrog doz in da doze ne ostanejo pregloboko pod ploščicami.

• Premalo vtičnic. V praksi se pogosto zgodi, da so v dnevni sobi po enem letu povsod podaljški. Pri televizorju in delovni mizi računajte z več vtičnicami, kot jih potrebujete danes.
• Vse na enem tokokrogu. Grelnik vode, mikrovalovna pečica in pečica na isti varovalki pomenijo izpade med kuhanjem.
• Utori zunaj con. Poševni in naključni utori se po letih pokažejo s prevrtanim kablom pri obešanju police.
• Manjkajoče dodatno izenačevanje potencialov v kopalnici. Na pogled se nič ne vidi, ob okvari aparata pa je to varnostno tveganje. Pri meritvah ga je treba preveriti.
• Neoznačena omarica. Ob okvari nihče ne ve, katera varovalka kaj izklopi. Vsak tokokrog mora imeti čitljiv napis.
• Slabi spoji v dozah. Slabo privite sponke se segrevajo. To se pokaže z utripajočo lučjo, vonjem po zažganem ali potemnelo vtičnico.
• Fina montaža pred pleskanjem. Pobarvanih stikal in okvirjev ni mogoče očistiti, treba jih je zamenjati.

Elektroinštalacijo v stanovanju sme izvesti in priključiti samo elektroinštalater z ustrezno strokovno usposobljenostjo, meritve pa oseba, usposobljena za meritve električnih inštalacij. Posegov v napeljavo se zato ne lotevajte sami. Lahko pa precej pomagate pri pripravi, kot opisuje naslednji razdelek.

Sami ne smete rezati utorov ob napeljavi pod napetostjo niti vezati kablov. S pripravo pa lahko prihranite ekipi čas in sebi veliko živcev. Vsi spodnji koraki so brez posega v električno napeljavo.

1. Izprazniti stanovanje ali vsaj sobe, kjer bodo rezali utore, in pohištvo zložiti na sredino prostora.
2. Pokriti tla z debelejšo zaščitno folijo ali kartonom in robove prilepiti z lepilnim trakom.
3. Zatesniti vrata v sosednje prostore in na hodnik s folijo, da se prah ne širi po bloku.
4. Na stene s svinčnikom označiti položaj postelje, kavča, televizorja in delovne mize.
5. Pripraviti natisnjen načrt kuhinje z merami in ga nalepiti na steno v kuhinji.
6. Fotografirati obstoječe stanje sten, stropov in elektromerne omarice za lažji dogovor.
7. Zagotoviti prost dostop do elektromerne omarice na hodniku in zanj obvestiti upravnika.
8. Po vsakem delovnem dnevu odnesti ruševine v vreče in jih odpeljati po dogovoru.

Pri prevzemu si vzemite čas in skupaj z elektroinštalaterjem prehodite stanovanje prostor za prostorom. Prižgite vsako luč, v vsako vtičnico priključite preprost aparat ali preizkuševalnik in pritisnite preizkusno tipko na zaščitnih stikalih.

• poročilo o meritvah je predano, podpisano in brez resnih pomanjkljivosti,
• v omarici je vsaka varovalka in vsako zaščitno stikalo čitljivo označeno,
• v stanovanju je shranjena shema omarice in po možnosti tudi skica tras kablov,
• vse vtičnice imajo napetost in sedijo ravno, brez rež pod okvirjem,
• stikala upravljajo prave luči, v predsobi deluje upravljanje z dveh mest,
• zaščitna stikala po pritisku preizkusne tipke izklopijo,
• dovodi za pečico, kuhalno ploščo, pomivalni in pralni stroj so na mestih po načrtu kuhinje,
• v kopalnici je izvedeno dodatno izenačevanje potencialov in vtičnice so zunaj con ob kadi in tušu,
• v stanovanju ni ostal noben prost vodnik brez pokrova ali sponke,
• po delih je pospravljeno in ruševine so odpeljane po dogovoru.