Elektroinštalacija v štirisobnem stanovanju: montaža in zaključna dela

Elektroinštalaterji delo razdelijo na dve fazi. Prva je groba inštalacija oziroma montaža. Obsega označevanje tras, rezkanje ali dolbenje utorov, vgradnjo doz, polaganje kablov in vgradnjo omarice razdelilnika. Nato pridejo na vrsto ometi, mavčnokartonske plošče, keramika in pleskanje. Druga faza so zaključna dela: vgradnja stikal in vtičnic v doze, vezava razdelilnika, priklop fiksno priključenih aparatov, preizkus vseh tokokrogov ter pregled in meritve. Njihov rezultat je poročilo oziroma zapisnik o meritvah.

V štirisobnem stanovanju so običajno dnevna soba, tri sobe (spalnica, otroška soba, delovna soba ali soba za goste), kuhinja, predsoba, hodnik, kopalnica in pogosto še ločen WC ali druga kopalnica. Vsak od teh prostorov ima drugačne zahteve. Zato je dobro že na začetku razčistiti, kaj ponudba točno vsebuje. Običajno so v paketu:

• razvodi za vtičnice in razsvetljavo v vseh prostorih,
• ločeni dovodi za kuhalno ploščo, pečico, pomivalni stroj, pralni stroj in bojler,
• nov stanovanjski razdelilnik z inštalacijskimi odklopniki, FID stikali in praviloma tudi prenapetostno zaščito,
• izenačitev potencialov v kopalnici (kovinske vodovodne in odtočne cevi, kad, če je kovinska),
• vgradnja stikal in vtičnic ter priklop svetil na izvode,
• preizkus inštalacije in poročilo o meritvah.

Pogosto pa ostane nejasno, kdo poskrbi za dobavo samih svetil, za šibki tok (podatkovne vtičnice, TV razvod, zvonec ali domofon), za dovod od števčne omarice na hodniku do stanovanja in za zidarsko zapiranje utorov. To vprašajte izrecno. Prav tu nastane največ nesporazumov med naročnikom in izvajalcem.

V ceniku so ločene postavke za enosobno, dvosobno, trisobno, štirisobno in petsobno stanovanje. Razlika ni samo v metrih kabla. S številom sob raste število tokokrogov in velikost razdelilnika. Večje so tudi zahteve pri načrtovanju, vsaka faza pa traja dlje. Poenostavljeno:

• enosobno stanovanje: en manjši razdelilnik, nekaj tokokrogov, pogosto enofazni priključek, kuhinja in soba v enem prostoru, delo traja nekaj dni,
• dvosobno stanovanje: doda se spalnica, vtičniški tokokrogi se že delijo po prostorih, kuhinja je pogosto ločena,
• trisobno stanovanje: zelo pogosto stanovanje v bloku, kjer se že splača razmisliti o trifaznem priključku in ločenih FID stikalih za posamezne skupine tokokrogov,
• štirisobno stanovanje: tri sobe in dnevna soba, pogosto dva sanitarna prostora, večja kuhinja in daljši hodnik; razdelilnik je praviloma tri- do štirivrstni, tokokrogov je občutno več, trifazni priključek pa je ob indukcijski plošči in več velikih aparatih skoraj vedno smiseln,
• petsobno stanovanje: običajno stanovanje v dveh etažah ali veliko stanovanje v starejši hiši, kjer se rešuje tudi prehod med etažama, več stopniščne razsvetljave in včasih dva podrazdelilnika.

Kaj je značilno za štirisobno stanovanje

Prva stvar je razporeditev obremenitve. V štirisobnem stanovanju pogosto živi štiri- ali petčlanska družina. Hkrati lahko delujejo pralni stroj, sušilni stroj, pomivalni stroj, kuhalna plošča, pečica, nekaj računalnikov, poleti pa še klimatska naprava. V manjšem stanovanju zadostuje preprosta smiselna delitev tokokrogov. Tu pa je treba porabnike porazdeliti po fazah tako, da glavna varovalka ne izpada. Elektroinštalater bi vam moral že pri načrtu znati povedati, kateri aparat bo na kateri fazi.

Druga stvar je delitev FID stikal. Recimo, da je vse stanovanje za enim samim FID stikalom. Potem ena vlažna vtičnica na balkonu izklopi elektriko v celem stanovanju, tudi hladilniku in zamrzovalni skrinji. V štirisobnem stanovanju se zato tokokrogi praviloma razdelijo v več skupin, vsaka ima svoje FID stikalo. Za občutljive tokokroge se lahko uporabijo tudi kombinirana stikala FI/LS.

Tretja stvar je dolžina tras. Spalnica na koncu hodnika je lahko od razdelilnika v predsobi precej oddaljena. Pri dolgih trasah in večji obremenitvi elektroinštalater preveri padec napetosti in temu prilagodi presek kabla. V majhnem stanovanju je to redko tema, tu pa je običajen del načrta.

Največ denarja in živcev stanejo spremembe med delom. Ko je utor izrezan in kabel položen, pomeni premik vtičnice za meter novo rezkanje in novo zapiranje. Pred prihodom ekipe morate zato imeti razčiščene naslednje stvari.

Razporeditev pohištva in aparatov

Narišite vsak prostor s posteljami, mizo, televizorjem, omarami in kuhinjskim pultom. Za kuhinjo je najbolje imeti risbo kuhinjskega studia z natančnimi položaji aparatov, nape in razsvetljave pod omaricami. V sobah mislite na vtičnice na obeh straneh postelje, ob pisalni mizi, za televizorjem in ob mestu za usmerjevalnik. Kmalu se pojavi vprašanje, koliko vtičnic je dovolj. V praksi ljudje veliko pogosteje obžalujejo, da jih je premalo, zlasti v otroški in delovni sobi.

Upravnik in skupni deli stavbe

V večstanovanjski stavbi se vedno obrnite na upravnika in etažne lastnike seznanite z deli. Zanimali jih bodo predvsem posegi v skupne dele: dovod od števčne omarice na hodniku, prehodi skozi stropove in nosilne stene. Pomemben je tudi čas hrupnih del, kot ga določa hišni red. Dobro je vnaprej vedeti, v kakšnem stanju je dovod do stanovanja in ali je še aluminijast.

Gradbena pripravljenost

• stari ometi, keramika in spuščeni stropovi so odstranjeni tam, kjer se bodo menjali,
• jasno je, ali bodo v nekaterih prostorih spuščeni stropovi ali predstenske obloge iz mavčnokartonskih plošč, saj se kabli vanje vodijo drugače kot v zid,
• označena je višina končnega tlaka, od katere se merijo višine doz,
• za orodje je zagotovljen začasni vir elektrike, če se stara inštalacija odklopi naenkrat.

Usklajevanje z drugimi obrtniki

Elektroinštalater se pri prenovi pojavi dvakrat, vmes pa se njegovo delo sreča skoraj z vsemi drugimi. Pred grobo inštalacijo morajo biti stene porušene, nove predelne stene pa jasne. Vodoinštalater in elektroinštalater se morata dogovoriti o trasah, da se kabli in vodovod ne križajo na napačnih mestih. Določiti je treba tudi, kje bodo bojler, pralni stroj in električno talno ogrevanje v kopalnici, če ga načrtujete. Pri ogrevanju preverite, ali kotel ali termostatske glave potrebujejo dovod.

Monter mavčnokartonskih plošč mora vedeti, kje bodo vgradna svetila, da profila ne postavi ravno tja. Keramičar mora imeti pred seboj vgrajene doze, da lahko ploščice natančno izreže okoli njih. Kuhinjski studio mora dati risbo vtičnic, preden se začne rezkanje. Na koncu je tu še pleskar: stikala in vtičnice se vgradijo šele po pleskanju, sicer bodo popackani.

Ogled, načrt in označevanje

Elektroinštalater si stanovanje ogleda in preveri dovod, stanje števčne omarice na hodniku in material sten. Nato z vami obide prostor za prostorom in doze ter trase označi neposredno na stene. To je najpomembnejša ura celotnega naročila. Če lahko, bodite zraven in imejte s seboj mere pohištva.

Odstranitev stare inštalacije

Stare aluminijaste vodnike pri prenovi praviloma izvlečejo ali odklopijo in jih ne uporabljajo več. Aluminij sčasoma postane krhek, spoji se rahljajo in grejejo. Podobno velja za stare dvožilne razvode brez zaščitnega vodnika. Povezovanje stare inštalacije z novo bakreno ni priporočljivo, pri celotni zamenjavi pa nima smisla.

Rezkanje utorov in vgradnja doz

Utore izdelajo z zidnim rezkarjem s sesanjem, ki naredi dva vzporedna reza, material vmes pa izdolbejo. Prahu je kljub temu veliko, zato je dobro vnaprej pokriti okna, podboje in radiatorje. Trase potekajo vodoravno in navpično, nikoli poševno, da jih lahko pozneje pri vrtanju predvidite. V blokih z nosilnimi stenami iz armiranega betona je treba paziti: globoki vodoravni utori v nosilnih stenah so problem. Obseg posega se zato pogovorite z upravnikom, ob dvomih pa s statikom. Kabli zato pogosto potekajo v tleh pod estrihom, v spuščenem stropu ali v predelnih stenah.

Doze se vgradijo v mavec ali hitro vezočo malto. Običajne višine so približno 30 cm za vtičnice v sobah in 105 do 120 cm za stikala. Nad kuhinjskim pultom so vtičnice praviloma okoli 110 cm od končnega tlaka. V kopalnici odločajo razdalje od kadi in prhe. Te določajo cone, kamor se smejo namestiti vtičnice in stikala.

Razvodi in razdelilnik

Kabli se vlečejo od razdelilnika do posameznih doz, vsak tokokrog posebej. Na koncih ostanejo zadostne rezerve, vsak kabel pa se označi, da pri zaključnih delih ni ugibanja. Omarica razdelilnika se vgradi v steno v predsobi ali na hodniku. Imeti mora rezervo prostih modulov za poznejše razširitve, na primer za klimatsko napravo, polnjenje električnega kolesa ali poznejšo sončno elektrarno. Pri slednji Eko sklad občasno ponuja spodbude.

Premor za omete in pleskanje

Po grobi inštalaciji pridejo na vrsto zidarji in monterji mavčnokartonskih plošč, sledita glajenje in pleskanje. Elektroinštalater bi vam moral pred zapiranjem utorov omogočiti, da vse fotografirate. Fotografije z metrom ob steni vam bodo prišle prav pri vsakem vrtanju.

Zaključna dela in meritve

Po pleskanju in polaganju keramike sledi vgradnja vtičnic in stikal. Nato se veže razdelilnik in priklopijo kuhalna plošča, pečica in bojler, svetila pa se priključijo na izvode. Sledijo meritve: izolacijska upornost, impedanca zanke, delovanje FID stikal in pravilna vezava zaščitnega vodnika. Izvajalec izda poročilo o meritvah. Brez njega inštalacije ne bi smeli uporabljati, ob zavarovalnem primeru pa vam lahko manjkajoče poročilo povzroči težave.

Koliko časa traja

Za dvočlansko ekipo traja groba inštalacija v štirisobnem stanovanju praviloma približno en do dva tedna, odvisno od materiala sten in števila tokokrogov. Zaključna dela trajajo dva do štiri dni, meritve običajno en dan. Med obema fazama je treba računati s časom za omete, mavčnokartonske plošče, keramiko in pleskanje. Elektroinštalacija se tako razporedi na več tednov prenove.

Za fiksne razvode se v stanovanjih običajno uporablja bakreni kabel, na primer tipa NYM-J. Za razsvetljavo ima praviloma presek 1,5 mm², za vtičniške tokokroge 2,5 mm². Za kuhalno ploščo se pri trifaznem priklopu uporabi petžilni kabel s presekom po navodilih proizvajalca plošče. V mavčnokartonskih stenah se kabli vodijo v upogljivih zaščitnih ceveh. Uporabljajo se posebne doze za votle stene s prijemali.

Pri stikalih in vtičnicah izbirate med vzmetnimi sponkami in klasičnimi vijačnimi. Vzmetne so hitre in zanesljive, če so vodniki pravilno odizolirani. Izberite eno serijo za celo stanovanje, da se okvirji ujemajo in jih lahko pozneje dokupite.

V razdelilnik danes standardno spadata FID stikalo z občutljivostjo 30 mA za vtičniške tokokroge in prenapetostna zaščita. Pri pametnem domu (upravljanje senčil, razsvetljave in ogrevanja prek aplikacije) se je treba odločiti vnaprej. Nekateri sistemi potrebujejo nevtralni vodnik v dozi stikala ali ločen vod do razdelilnika. Naknadno je to težko rešiti. Tudi če pametnega upravljanja zdaj ne načrtujete, si z nevtralnim vodnikom v dozah stikal in nekoliko globljimi dozami pustite odprta vrata.

Hitreje in preprosteje gre, kadar:

• je stanovanje prazno, brez pohištva in brez stanovalcev med delom,
• so predelne stene iz porobetona ali opeke, stropovi pa iz mavčnokartonskih plošč, kamor se kabli vodijo zlahka,
• je narejen natančen načrt kuhinje in razporeditve pohištva,
• prenova poteka v enem kosu in elektroinštalaterju ni treba čakati na odločitve.

Zahtevneje je, kadar:

• se rezka v trd beton nosilnih sten, kjer je delo počasnejše in omejeno s statiko,
• se spreminja razporeditev prostorov in z njo položaj razdelilnika ali kuhinje,
• je treba zamenjati tudi dovod od števčne omarice na hodniku, kar zahteva dogovor z upravnikom,
• v stanovanju med prenovo živite in je treba inštalacijo menjati po delih,
• želite veliko svetlobnih scen, LED trakov, stenskih svetil in pametnega upravljanja.

Večina napak ne nastane pri vezavi, ampak pri načrtovanju. Tipični primeri iz prakse:

• premalo vtičnic ob postelji in pisalni mizi, zato se v stanovanju množijo podaljški,
• vtičnice za kuhinjskim pultom na nedosegljivih mestih ali pa manjkajoča vtičnica za napo in razsvetljavo pod omaricami,
• vsi tokokrogi za enim FID stikalom, zato manjša okvara izklopi celo stanovanje,
• veliki aparati na isti fazi, kar se pokaže z izpadanjem glavne varovalke, ko hkrati kuhate in perete,
• poševne trase ali trase brez dokumentacije, ki se končajo s prevrtanim kablom pri obešanju police,
• neoznačen razdelilnik, v katerem po letih nihče ne ve, kateri odklopnik spada h kateri sobi,
• slabo priviti spoji v razdelilniku, ki se sčasoma pokažejo s segrevanjem ali vonjem iz omarice,
• manjkajoča izenačitev potencialov v kopalnici, na katero opozorijo meritve.

Elektroinštalacijo sme izvajati samo usposobljen elektroinštalater, zato vezava, priklopi in meritve niso za domače mojstre. Lahko pa sami veliko pripomorete k temu, da delo poteka gladko in brez dragih sprememb. Če se med pripravo kjerkoli pojavi vonj po plinu, stanovanje zapustite in pokličite 112.

1. Izprazniti stanovanje pohištva in odstraniti stara svetila, ki jih ne boste več uporabljali.
2. Izmeriti vse prostore in narisati tloris s pohištvom, posteljami, televizorjem in kuhinjskim pultom.
3. Od kuhinjskega studia pridobiti risbo z višinami in položaji aparatov, nape in razsvetljave.
4. Na risbo vrisati želene vtičnice, stikala in svetila ter označiti, kje bo usmerjevalnik.
5. Napisati seznam vseh večjih aparatov z njihovo močjo s tipskih tablic.
6. Pokriti okna, podboje, radiatorje in tla z zaščitno folijo in lepilnim trakom.
7. Na steno v vsakem prostoru označiti višino končnega tlaka, kot jo je določil izvajalec estriha.
8. Pred zapiranjem utorov fotografirati vse trase z metrom ob steni in fotografije shraniti.

Ob prevzemu stanovanje obidite skupaj z elektroinštalaterjem in preizkusite vse, kar se da preizkusiti. Ne hitite, štirisobno stanovanje ima več deset stikal in vtičnic. Za prevzem si vzemite vsaj uro in preverite:

• poročilo o meritvah z datumom, podpisom izvajalca in brez neodpravljenih pomanjkljivosti,
• shemo razdelilnika in oznake vseh odklopnikov in FID stikal po prostorih,
• delovanje vsakega FID stikala s testno tipko,
• vsako vtičnico s preizkuševalcem ali polnilnikom telefona,
• vsako stikalo ter izmenično vezavo na hodniku in v dnevni sobi,
• priklop kuhalne plošče, pečice, bojlerja in pomivalnega stroja med dejanskim delovanjem,
• ravno vgradnjo okvirjev, brez rež med stikalom in keramiko,
• fotodokumentacijo tras pred zapiranjem utorov,
• rezervo prostih modulov v razdelilniku za poznejše razširitve,
• garancijske pogoje in kontakt izvajalca za reklamacije.