Odprtine za svetila v mavčnokartonskih ploščah

Samo rezanje traja nekaj sekund. Večino časa vzame priprava. Od nje je odvisno, ali bodo svetila v osi in ali se pri rezanju kaj poškoduje.

1. Ugotoviti vgradno odprtino svetila ali doze. Proizvajalec jo navaja v navodilih in se pogosto razlikuje tudi pri svetilih, ki so na pogled enaka.
2. Izmeriti položaj odprtin po načrtu ali dogovorjeni razporeditvi. Pri nizu svetil zarisati skupno os in enake razmike, najlaže s križnim laserjem.
3. Preveriti, kaj je za ploščo. Z detektorjem ali po vijakih v plošči poiskati nosilne CD profile, kable in druge napeljave.
4. Premakniti oznako, če pade na profil. Običajno zadostuje nekaj centimetrov, pri simetrični razporeditvi pa je treba premakniti cel niz.
5. Izrezati odprtino pravokotno na površino. Okrogle odprtine se izrežejo s kronsko žago ali nastavljivim krožnim rezalnikom, oglate z oscilacijsko žago ali ročno žago za mavčne plošče.
6. Očistiti rob in svetilo ali dozo poskusno vstaviti na suho, brez priklopa.

Pri stropih se splača kronska žaga s pokrovom, ki lovi prah. Sicer se prah mavčnih plošč razleti po vsem prostoru in se rad prime sveže pobarvanih površin.

Na tej strani sta združeni dve sorodni postavki iz cenika. Razlikujeta se predvsem po obsegu dela in vrsti odprtin.

Odprtine za svetila v mavčnokartonskih ploščah

Gre za okrogle odprtine za točkovna in vgradna svetila, manjše LED panele ali stropne zvočnike, običajno do premera približno 15 cm. Položaj svetil je navadno že dogovorjen. Monter ga prenese na strop in izreže odprtino s premerom, ki ga določa proizvajalec svetila.

Zarisovanje in rezanje odprtin v mavčnokartonskih ploščah

Ta postavka vključuje tudi izmero po načrtu in je primerna za različne odprtine v stenah in stropih: doze za vtičnice in stikala (za votle stene najpogosteje premera 68 mm), podatkovne vtičnice, oglate odprtine za izpuste prezračevanja ali klimatske naprave in odprtine za senzorje. Oglata odprtina zahteva več rezov in skrbnejšo obdelavo roba kot okrogla.

Za obe postavki velja: velike odprtine, revizijska vratca ali odprtine, zaradi katerih je treba prekiniti profil, niso več običajno rezanje. Takrat je treba podkonstrukcijo okoli odprtine ojačati, kar je ločeno delo.

Ista odprtina je lahko enkrat rutina, drugič pa počasno in previdno delo. Zahtevnost je odvisna predvsem od naslednjega:

• debelina in število slojev: ena plošča debeline 12,5 mm se reže zlahka, dvojna obloga ali ognjevarne in impregnirane plošče zahtevajo več časa in ostro orodje,
• strop ali stena: delo nad glavo z lestve je počasnejše in bolj utrudljivo kot rezanje v predelni steni,
• nova ali končana površina: pred kitanjem in pleskanjem se reže prosto, v končan in pobarvan strop pa je treba pokriti tla in pohištvo ter paziti na robove,
• število odprtin: pri več enakih odprtinah gre delo hitreje, ena ali dve odprtini pa zahtevata razmeroma veliko priprave,
• kaj je za ploščo: toplotna izolacija, parna zapora in gosto napeljani kabli zahtevajo počasnejši in previdnejši postopek,
• pripravljena elektroinštalacija: če kabli že čakajo na pravem mestu, je odprtina preprosta, če jih je treba naknadno povleči, je dela več.

Delo je hitrejše in čistejše, če se odprtine izrežejo takoj po montaži plošč, še pred kitanjem in glajenjem.

V mansardi ali pod neogrevanim podstrešjem je nad mavčnokartonskimi ploščami pogosto toplotna izolacija s parno zaporo. Vsaka odprtina za svetilo je v takem stropu luknja, skozi katero lahko topel vlažen zrak prodira v izolacijo. V praksi se zato pogosto naredi inštalacijska ravnina pod parno zaporo ali pa se uporabijo zrakotesni pokrovi za vgradna svetila. Parna zapora se pri rezanju ne sme strgati. Če se poškoduje, jo je treba zalepiti z ustreznim lepilnim trakom.

Svetila se tudi segrevajo. Proizvajalec navaja, kolikšen prost razmik potrebujejo od izolacije in ali se je smejo neposredno dotikati. Pri ognjevarnih spuščenih stropih je treba odprtine izvesti s sistemskimi pokrovi po navodilih proizvajalca stropnega sistema, sicer lahko strop izgubi požarno odpornost.

Pri naknadnem rezanju blizu obstoječih napeljav je treba izklopiti ustrezno varovalko. Priklop svetil in doz je delo usposobljenega elektroinštalaterja, ne monterja suhomontaže ali laika. Zato tukaj ni navodil za domače mojstre: odprtina sama ni zahtevna, delo nad glavo v bližini vodnikov in poznejši priklop pa sodita v roke strokovnjaka.

• prevelika odprtina: vzmeti svetila se nimajo ob kaj opreti; pomaga svetilo z večjim okvirjem ali popravni obroč, sicer je treba del plošče zamenjati,
• odprtina ni v osi: v nizu svetil je zamik viden že pri nekaj milimetrih; manjše odstopanje prekrije širši okvir, večje le nov kos plošče,
• strgan ali počen rob: nastane zaradi topega orodja ali rezanja preblizu stika plošč; poškodovano mesto se izreže v pravilno obliko, vstavi se nov kos, prelepi z armirnim trakom, zakita in zbrusi,
• prerezan profil ali kabel: profil je treba ojačati, poškodovan kabel mora popraviti elektroinštalater,
• težko svetilo pritrjeno samo v ploščo: mavčnokartonska plošča zdrži običajna točkovna svetila, težje elemente je treba po navodilih proizvajalca pritrditi na podkonstrukcijo.

Preden elektroinštalater priklopi svetila in pleskar dokonča strop, preverite naslednje:

• odprtine so v osi in z enakimi razmiki po dogovoru ali načrtu,
• premer ustreza vgradni odprtini iz navodil svetila ali doze,
• robovi so čisti, brez strganega kartona in razpok proti površini,
• nobena odprtina ne sega v nosilni profil ali stik plošč,
• kabli so izvlečeni do odprtine in niso poškodovani,
• parna zapora in izolacija nad stropom sta nepoškodovani ali ustrezno popravljeni,
• svetilo ali doza pri poskusni vgradnji trdno sedi in je poravnana s stropom,
• okolica je pospravljena, prah pa odstranjen s svežih površin.