Pleskanje: osnovni beli premaz v dveh slojih

Najpogosteje po glajenju in popravilih. Glet masa, kit in stari omet vpijajo barvo vsak po svoje. Pri enem sloju se to pokaže kot mat in rahlo sijoče lise, ki jih najbolj opazite pri stranski svetlobi z okna. Drugi sloj te razlike izravna.

V novogradnjah so stene večinoma iz mavčnega ometa ali mavčnokartonskih plošč. Te so vpojne in neenotne, zato se en sloj dobesedno izgubi v podlagi. Dvojni premaz ustvari prvi sklenjen film, na katerega se nato barvni odtenek nanese lažje in z manjšo porabo.

Pri prekrivanju temnih odtenkov, na primer modre, sive ali rdeče, je bel vmesni sloj nujen. Računati pa morate s tem, da pri zelo nasičenih barvah dva sloja morda ne bosta dovolj in bo potreben tretji ali pa barva z boljšo prekrivnostjo.

Belo stene pogosto dobijo tudi pred prodajo ali oddajo stanovanja. Delujejo nevtralno, prostor optično povečajo, novi lastnik pa jih zlahka prepleska po svoje.

O kakovosti pleskanja v veliki meri odloča priprava. Tudi dobra barva ne prekrije prahu, maščobe ali nepopravljenih razpok.

1. Odnesti ali pokriti pohištvo, pokriti tla in zalepiti okna, podboje in obrobne letve.
2. Očistiti stene prahu, pajčevin in mastnih madežev, odstopajočo staro barvo postrgati.
3. Zakitati luknje in razpoke, jih po sušenju pobrusiti in obrisati prah.
4. Nanesti globinski temelj, predvsem na nove omete, glet maso, mavčnokartonske plošče in popravljena mesta.
5. S čopičem prepleskati robove, kote ob stropu, okolico vtičnic in mesta za radiatorji.
6. Z valjčkom nanesti prvi sloj in ga pustiti, da se popolnoma posuši.
7. Pregledati steno, manjše napake dokitati in zapleskati.
8. Nanesti drugi sloj, spet začeti pri robovih in nadaljevati po ploskvi.

Zakaj se najprej pleska strop in šele nato stene? S stropa vedno nekaj kapne ali pršne, zato je smiselno, da te sledi pristanejo na stenah, ki jih boste še pleskali.

V bivalnih prostorih se največ uporablja notranja disperzijska barva. Je paroprepustna, hitro se suši in dobro prekriva. Za dnevno sobo, spalnico ali delovno sobo povsem zadošča.

Pralna barva, odporna proti drgnjenju, je primerna za hodnike, otroške sobe in kuhinje, kjer se stene hitreje umažejo in jih je treba občasno obrisati z vlažno krpo. Je manj vpojna, zato madeži ne prodrejo tako globoko v premaz.

Bela temeljna barva združuje temelj in prvi sloj. Uporabna je na novih ometih in mavčnokartonskih ploščah, ko želite delo skrajšati. Na prašni, drobljivi ali zelo vpojni podlagi pa se splača uporabiti ločen globinski temelj.

V kopalnicah in prostorih, kjer se pojavlja plesen, se uporabljajo barve z dodatkom proti plesni. Sama barva plesni ne odpravi, če ne odstranite vzroka, torej vlage in slabega zračenja.

Najpreprostejše je pleskanje v praznem prostoru z ravnimi, že prej pobeljenimi stenami običajne višine. Delo podaljšajo in podražijo:

• vpojna ali nova podlaga, ki potrebuje temelj in več barve,
• veliko popravil, kitanja in brušenja,
• temna ali močno barvna prejšnja poslikava,
• visoki stropovi, stopnišča in mesta, kjer je potreben oder,
• razgibane stene, niše, veliko kotov, cevi in radiatorjev,
• pohištvo, ki ostane v prostoru in ga je treba premikati in pokrivati.

Pri večjih praznih površinah, na primer v novogradnji, vam lahko pleskar ponudi brizganje. Je hitro in ne pušča sledi valjčka, zahteva pa temeljito pokritje vsega naokoli in izkušnje. Za opremljeno stanovanje ni primerno.

Običajno sobo lahko prepleskate tudi sami. Potrebujete stabilno nizko lestev ali teleskopsko palico, valjček s srednje dolgo dlako (za gladke stene običajno približno 12 do 18 mm), ploščat čopič, mrežico za vedro in prekrivno folijo. Med delom in sušenjem prostor zračite, izogibajte pa se prepihu in neposrednemu soncu na svežem premazu.

1. Izklopiti varovalko za vtičnice in stikala v prostoru, če želite sneti njihove pokrove.
2. Pokriti tla in pohištvo, z lepilnim trakom zalepiti letve, podboje in okenske okvirje.
3. Umiti mastna mesta, obrisati prah s sten in zakitati manjše luknje.
4. Na popravljena in vpojna mesta nanesti temelj po navodilih na embalaži.
5. Barvo temeljito premešati, razredčiti le tako, kot navaja proizvajalec.
6. S čopičem prepleskati pas ob robovih, stropu in vtičnicah.
7. Valjček namočiti, odcediti na mrežici in barvo nanašati v pasovih, ki se med seboj prekrivajo.
8. Posamezno steno dokončati v enem kosu, brez premora sredi ploskve.
9. Pustiti sloj, da se suši toliko časa, kot navaja proizvajalec, običajno nekaj ur.
10. Nanesti drugi sloj z enakim orodjem in na enak način.
11. Lepilni trak odstraniti, še preden se barva povsem posuši, da ne odtrga roba premaza.

Bela barva razkrije vsako neravnino in vsako slabo potezo. V praksi se pogosto zgodijo te napake:

• izpuščen temelj: barva se vpija neenakomerno, nastajajo lise in premaz slabše drži,
• nepremešana barva: pigment se usede na dno in stena ima različno prekrivnost,
• pregosta ali preredka barva: gosta pušča sledi valjčka, redka slabo prekriva in teče,
• vračanje na že posušena mesta: na meji nastanejo vidni pasovi in lise,
• prezgodnji drugi sloj: valjček trga še mehak prvi sloj,
• premalo barve na valjčku: poskus, da bi barvo raztegnili čez veliko površino, pusti prosojna mesta.

Steno si oglejte podnevi in pri večerni svetlobi. Največ razkrije svetilka ali baterijska svetilka, ki jo držite poševno ob steni.

• premaz je sklenjen, skozenj se ne vidijo kiti, popravila ali prejšnja barva,
• na steni ni mat in sijočih lis ali pasov od valjčka,
• robovi in koti so prepleskani enako kot ploskev, brez sivih obrob,
• ni zatekanja, kapljic ali prilepljenih dlak z valjčka,
• rob med steno in stropom je raven in čist,
• tla, okna, podboji in stikala so brez madežev barve,
• prostor je pospravljen in prekrivni material odstranjen.