Pleskanje radiatorjev (po rebru)

Členasti radiator je sestavljen iz reber, nanizanih drugo ob drugem. Vsako rebro ima na obeh straneh razgibano površino, izbokline in ozke reže, kamor s čopičem težko sežete. Zato se to delo ne meri v kvadratnih metrih kot stena, temveč po kosih: koliko reber, toliko enot. Običajen radiator pod oknom ima nekaj deset reber, velika grelna telesa v starejših hišah in blokih pa še več.

Pleskanje rebra običajno zajema čiščenje, razmastitev, brušenje in nanos končnega premaza. Odstranjevanje rje, temeljni protikorozijski premaz ali demontaža radiatorja so pogosto ločene postavke. Zato se s pleskarjem vnaprej dogovorite, kaj vse naročeno delo obsega.

Najprej se ogrevanje izklopi in radiator mora popolnoma ohladiti. Na topli površini barva prehitro suši, nastajajo lise in slabše se oprime. Nato pleskar s folijo ali ponjavo pokrije tla, steno za radiatorjem in predmete v bližini, saj med rebri barva rada kaplja.

Sledi čiščenje. Prah iz rež se pomete z ozko krtačo, površina se umije z vodo in detergentom ter razmasti. Ohlapne koščke starega premaza in rjo odstrani z jekleno krtačo, brusnim papirjem ali brusnim nastavkom. Pred pleskanjem mora biti površina čista, suha in brez mest, ki se luščijo.

Zarjavela mesta se obdelajo s pretvornikom rje ali s protikoroziskim temeljnim premazom. Pri starejših, večkrat prepleskanih radiatorjih temeljni premaz izboljša oprijem končne plasti. Samo pleskanje poteka v tankih plasteh. V reže se seže z ukrivljenim čopičem za radiatorje, ravne dele pa je bolje pobarvati z majhnim valjčkom. Drugo plast pleskar nanese šele, ko se prva posuši po navodilih na embalaži.

Navadna notranja barva za stene in običajen lak za les na radiator ne sodita. Zaradi toplote porumenita, razpokata in se luščita. Za radiatorje se uporabljajo barve, ki jih proizvajalec izrecno označi kot primerne za grelna telesa. Temperaturno obstojnost vedno preverite na etiketi.

• Emajl za radiatorje na vodni (akrilni) osnovi: hitro se suši, malo diši in je primeren za stanovanje, v katerem živite. Za običajno centralno ogrevanje zadostuje.
• Sintetični emajl za radiatorje (na osnovi topil): je trši in bolj odporen na drgnjenje, vendar se suši dlje in močno diši. Zahteva temeljito zračenje, zato ga ljudje raje uporabijo v kleteh, delavnicah in tehničnih prostorih.
• Barve s protikorozijskim dodatkom: primerne so za starejše radiatorje z drobno rjo. Nekatere je mogoče nanesti neposredno na očiščeno kovino.

Pri barvi ne gre samo za odtenek. Bela ostaja klasika, danes pa je radiator lahko tudi antraciten, mat črn ali v barvi stene, da se zlije s prostorom. Pri metalnih in kovinskih odtenkih računajte s tem, da lahko po navedbah nekaterih proizvajalcev nekoliko zmanjšajo oddajanje toplote.

Hitro gre pri radiatorju, ki ima cel, le zbledel premaz, je dobro dostopen in ostane na svojem mestu. Dovolj je, da ga očistite, pobrusite in prepleskate.

Več časa vzame:

• rja ter razpokan ali debel, večkrat nanesen premaz,
• velika ali netipična rebra z globokimi režami,
• radiator tik ob steni, pod okensko polico ali za pohištvom,
• potreba po temeljnem premazu in dodatnih plasteh,
• prehod s temne na svetlo barvo, ko ena plast ne prekrije.

Najbolj temeljit rezultat dobite, če radiator snamete s stene. To pa je že poseg v ogrevalni sistem, zato ga prepustite vodoinštalaterju ali serviserju ogrevanja. Pleskar radiator običajno pobarva kar na mestu.

• Pleskanje toplega radiatorja. Barva se suši neenakomerno in se lahko že po nekaj dneh začne luščiti.
• Debela plast. Barva se cedi, delajo se kaplje in madeži, v režah pa ostanejo nanosi. Dve tanki plasti sta vedno boljši od ene debele.
• Izpuščeno čiščenje in brušenje. Na prahu in maščobi nov premaz ne drži. Prav priprava odloči, kako dolgo bo premaz zdržal.
• Neprimerna barva. Barva za stene ali les na topli kovini porumeni in razpoka.
• Prezgodnji vklop ogrevanja. Toplota na nestrjenem premazu povzroči lise, mehurčke ali spremembo odtenka.
• Pobarvani ventili. Termostatske glave, odzračevalnega ventila in holandcev se ne barva, sicer se zataknejo ali jih ni mogoče odviti.

Radiator na mestu lahko prepleskate tudi sami, če imate potrpljenje za reže med rebri. Zelo stari premazi lahko vsebujejo svinec. Zato jih ne brusite na suho brez zaščitne maske, prah po delu pa obrišite z vlažno krpo.

1. Zapreti termostatski ventil in počakati, da se radiator popolnoma ohladi.
2. S folijo pokriti tla in steno za radiatorjem, ventile in glavo prelepiti z lepilnim trakom.
3. Z ozko krtačo pomesti prah iz rež in površino umiti z vodo in detergentom.
4. Z jekleno krtačo ali brusnim papirjem odstraniti ohlapen premaz in rjo, preostali premaz rahlo pobrusiti.
5. Obrisati prah, površino razmastiti in pustiti, da se posuši.
6. Zarjavela mesta obdelati s pretvornikom rje ali protikorozijskim temeljnim premazom.
7. Z ukrivljenim čopičem najprej pobarvati notranje dele in reže, nato še čelne strani reber.
8. Pustiti, da se posuši po navodilih na embalaži, in nanesti drugo tanko plast.
9. Odstraniti lepilni trak, prezračiti prostor in ogrevanje vklopiti šele po času, ki ga priporoča proizvajalec barve.

• premaz je enakomeren in prekriva tudi reže med rebri,
• nikjer ni kapelj, curkov ali nanosov barve,
• skozi premaz ne prosevata rja ali star odtenek,
• ventili, glava in holandci niso pobarvani in se dajo upravljati,
• tla, stena in okolica so čisti, brez madežev,
• po prvem ogrevanju premaz ne rumeni, ne dela mehurčkov in ni lepljiv.