Polaganje parketa v vzorcu chevron

Na prvi pogled sta si vzorca podobna, razlika je v koncih deščic. Pri klasični ribji kosti imajo deščice ravne konce in se polagajo pravokotno ena na drugo z zamikom. Tako nastane lomljena, nazobčana linija. Pri vzorcu chevron so konci odrezani poševno, običajno pod kotom 45° ali 60°, deščice pa se srečajo natanko v eni konici. Rezultat je čista linija puščic brez stopničk.

Parket za chevron se večinoma kupi že tovarniško odrezan, v dveh različicah: leve in desne deščice. Parketar jih nato izmenjuje po načrtu. Na gradbišču reže predvsem robove ob stenah, prehode in kose okoli podbojev.

Pri vzorcu s puščicami je podlaga še pomembnejša kot pri ravnem polaganju, saj se vsaka neravnina pokaže kot nenatančen stik v konici. Estrih mora biti raven, trden, brez razpok in suh.

• Ravnost: kot okvirna meja se običajno navaja odstopanje okoli 2 mm pod dvometrsko letvijo. Če je podlaga slabša, jo parketar premaže s predpremazom in izravna s samorazlivno izravnalno maso.
• Vlaga: meri se z napravo, najpogosteje po karbidni metodi CM. Za cementni estrih se običajno zahteva približno do 2 CM %, za anhidritni precej manj, pri talnem ogrevanju pa so meje še strožje. Odločilni so podatki proizvajalca lepila in parketa.
• Trdnost in čistoča: če je na površini šibka zgornja plast, se estrih zbrusi, nato pa temeljito posesa. Prah pod lepilom je eden pogostih vzrokov za odstopljene deščice.

Parket naj pred polaganjem nekaj dni, običajno vsaj dva, leži v prostoru, kjer ga boste lepili, da se prilagodi temperaturi in vlagi. Takrat morajo biti mokra dela, torej ometi in estrih, že končana, v prostoru pa naj bo običajna sobna temperatura.

1. Izmeriti prostor, preveriti prave kote sten in določiti glavno os vzorca, običajno v smeri vpada svetlobe ali vzdolž najdaljše osi prostora.
2. Os označiti na podlagi z laserjem ali vrvico in pripraviti načrt navezave na sosednje prostore.
3. Prvo vrsto razporediti na suho, da robovi ob stenah pridejo simetrični in ne nastanejo ozki odrezki.
4. Lepilo nanesti z nazobčano gladilko na manjši del, ki ga je mogoče obložiti v odprtem času lepila.
5. Leve in desne deščice položiti tako, da konice natančno sedijo na osi, in vsako dobro pritisniti.
6. Po vsaki vrsti preveriti smer puščice, tesnost stikov in ravnost, saj se majhno odstopanje z vsako naslednjo vrsto povečuje.
7. Robove obrezati z zajeralno žago in ob stenah pustiti dilatacijsko fugo po priporočilu proizvajalca.
8. Pustiti, da se lepilo strdi, tla po potrebi zbrusiti in zaključiti z lakom ali oljem, če parket nima tovarniško obdelane površine.
9. Namestiti zaključne letve in prehodne profile.

Chevron se skoraj vedno lepi po celi površini. Uporabljajo se elastična lepila brez vode, najpogosteje silanska (MS polimeri) ali poliuretanska. Lepilo z vodo lahko les nabrekne in zvije. Elastična silanska lepila dobro prenašajo naravno gibanje lesa in so pogosta izbira tudi pri talnem ogrevanju. Dvokomponentni poliuretani dajo zelo trden spoj, vendar zahtevajo natančno mešanje. Porabo določi proizvajalec glede na velikost zob gladilke in ravnost podlage.

Na trgu je tudi parket chevron s klik spojem za plavajoče polaganje. Pri tem vzorcu je manj stabilen in se na večjih površinah bolj premika, zato parketarji raje lepijo.

• Vrsta lesa: v Sloveniji se največ polaga hrast, ki je trd in dimenzijsko razmeroma stabilen. Jesen, oreh ali eksotične vrste so mogoče, le da zahtevajo skrbnejšo presojo.
• Masivni ali večslojni parket: masivni parket lahko večkrat zbrusite, a bolj občutljivo reagira na spremembe vlage. Večslojni je stabilnejši in primernejši za talno ogrevanje. Kolikokrat ga lahko obnovite, je odvisno od debeline zgornje plasti.
• Lak ali olje: lak je odpornejši in se lažje čisti. Olje deluje bolj naravno in ga lahko popravite lokalno, vendar potrebuje redno vzdrževanje.

Pri talnem ogrevanju je treba estrih pred polaganjem ogreti po protokolu, ki ga pripravi monter ogrevanja, po polaganju pa ogrevanje vklapljati postopoma.

Največ je odvisno od stanja podlage. Raven in suh estrih v enem pravokotnem prostoru je za parketarja najpreprostejši primer. Delo in čas pa podaljšajo:

• neraven, razpokan ali vlažen estrih, ki ga je treba izravnati ali počakati, da se posuši,
• razgiban tloris, niše, stebri in veliko podbojev,
• neprekinjen vzorec skozi več prostorov brez pragov,
• stene, ki niso pod pravim kotom, zato je treba robove obrezovati nepravilno,
• brušenje in površinska obdelava na mestu namesto tovarniško obdelane površine.

Pri poševnih rezih nastane več odpadka kot pri ravnem polaganju, kar upoštevajte pri naročilu materiala. V večstanovanjski stavbi pri upravniku preverite hišni red, v katerih urah so hrupna dela sprejemljiva in ali so določene zahteve glede zvoka korakov. Sosede je vljudno obvestiti vnaprej.

Za domačega mojstra je to težko delo. Brez zajeralne žage, laserja in izkušenj s kotnim polaganjem je tveganje za zamaknjen vzorec veliko, popravilo pa običajno pomeni dvig dela tal.

• Napačno postavljena os: puščice se postopoma odmikajo od stene ali ne sedijo na sredini prostora.
• Lepljenje na vlažno ali neravno podlago: nastanejo votline, deščice bobnijo in se sčasoma odlepijo.
• Neprimerno lepilo: lepilo na vodni osnovi ali pretrdo lepilo ne prenese gibanja lesa.
• Manjkajoča dilatacija: ob stenah in trdnih ovirah se tla lahko dvignejo.
• Brez prilagoditve na prostor: les po vgradnji spreminja mere in v stikih se pojavijo reže.
• Prekoračen odprti čas lepila: deščica se položi na že posušeno lepilo in ne drži po celi površini.

Ob prevzemu si tla oglejte pri dnevni svetlobi in tudi z večje razdalje, na primer od vrat. Preverite:

• ali puščice potekajo naravnost v dogovorjeni smeri in konice sedijo na eni liniji,
• ali so stiki v konicah tesni, brez vidnih rež in višinskih razlik,
• ali deščice ob trkanju ne bobnijo, kar bi pomenilo votlino pod njimi,
• ali so robovi ob stenah simetrični in brez ozkih odrezkov,
• ali je dilatacijska fuga prekrita z letvijo in so letve pritrjene na steno, ne na tla,
• ali so prehodi na druge talne obloge ravni in profili trdno pritrjeni,
• ali površinska obdelava nima madežev, prahu v laku ali nepremazanih mest,
• ali ste prejeli zapisnik o vlagi podlage, podatek o uporabljenem lepilu in navodila za vzdrževanje.