Rušenje opečne predelne stene debeline do 150 mm

Večina notranjih sten do 150 mm je navadnih predelnih sten, ki nosijo le sebe. To pa ni pravilo. V starejših hišah z lesenimi tramovnimi stropi se na predelno steno sčasoma lahko prenese del obremenitve stropa, ker se tramovi povesijo in naslonijo na steno. V družinskih hišah je kdo steno pozneje uporabil kot podporo za kaj drugega. Tanka stena torej še ne pomeni nenosilne stene.

Kako to ugotoviti? Pomaga izvirna projektna dokumentacija, ki jo običajno hrani lastnik hiše ali upravnik stavbe. Če dokumentacije ni ali niste prepričani, naj steno pregleda statik. Kadar gre za poseg v nosilno konstrukcijo, je mnenje statika nujno, ne le priporočljivo.

V večstanovanjski stavbi o načrtovanem delu vnaprej obvestite upravnika in sosede, saj rušenje pomeni hrup, prah na skupnih površinah in iznašanje ruševin po stopnišču. Delo uskladite s hišnim redom.

Izkušena ekipa dela približno v tem vrstnem redu:

1. ogled in iskanje napeljav: poiščejo vtičnice, stikala, doze, vertikalne vode in radiatorje na obeh straneh stene, pri tem pomaga detektor kablov in cevi,
2. odklop napeljav: elektriko odklopi in zavaruje elektroinštalater, vodo in ogrevanje vodoinštalater, s plinsko cevjo v steni sme delati le pooblaščeni serviser za plin,
3. zaščita prostora: tla pokrijejo s trdno podlogo in folijo, pohištvo odnesejo ali zavijejo, vrata v druge prostore zatesnijo s folijo in lepilnim trakom, da se prah ne razširi po vsem stanovanju,
4. demontaža vsega, kar je na steni: podboje, keramične obloge, letve, police in stikala odstranijo vnaprej,
5. ločitev od sten, ki ostanejo: stik z zunanjo ali sosednjo steno in s stropom pogosto zarežejo, da se pri rušenju ne iztrga omet in zidovje tam, kjer mora ostati,
6. rušenje od zgoraj navzdol: zidovje odstranjujejo vrsto za vrsto od stropa proti tlom, nikoli s spodkopavanjem od spodaj,
7. sprotno odnašanje ruševin: ruševine sproti polnijo v vreče ali samokolnice in jih vozijo v zabojnik, da se v prostoru ne kopičijo,
8. čiščenje: ostanke malte na tleh, stropu in stranskih stenah oklesajo, prostor pometejo in posesajo.

Pri delu se uporabljajo rušilno kladivo, vrtalno kladivo s funkcijo klesanja, za čist zaključek pa tudi rezalnik ali rezkar za utore s sesanjem. Težko orodje ni vedno potrebno: pri tanki steni je nežnejši postop varnejši za okoliške stene in prijaznejši do sosedov.

Dve steni enake površine sta lahko povsem različno delo. Zahtevnost, s tem pa tudi ceno, najbolj vplivajo:

• material in malta: votlaki na apneni malti gredo dol lažje, polna žgana opeka na cementni malti da več dela,
• kaj je na steni: keramične ploščice, debel omet ali stari premazi pomenijo več dela in več odpadkov,
• napeljave v steni: vsak kabel, cev ali razdelilnik je treba prej odklopiti in prestaviti,
• podboji in preklade: kovinski podboj, vzidan v steno, ali preklada nad vrati rušenje podaljšata,
• dostop: stanovanje v višjem nadstropju brez dvigala, ozko stopnišče ali oddaljen zabojnik pomenijo veliko nošenja,
• naseljen prostor: če v stanovanju živite, je treba prostor skrbneje zaščititi in delati v urah, ki jih dovoljuje hišni red,
• višina prostora: v visokih starih stanovanjih je stena večja, ob stropu pa je potreben oder ali delovni podest.

Odvoz in oddaja ruševin se pogosto obračunata posebej. Zidana stena je težka in ruševin je več, kot ljudje pričakujejo. Gradbeni odpadki ne sodijo v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Oddati jih je treba pooblaščenemu zbiralcu ali po pravilih vašega komunalnega podjetja.

• rušenje brez preverjanja nosilnosti: ko odstranite steno, ki je nekaj podpirala, se lahko pojavijo razpoke v stropu ali v stenah v nadstropju višje,
• poškodovana napeljava: kabel pod napetostjo ali vodovodna cev v steni sta med najnevarnejšimi in najbolj neprijetnimi presenečenji,
• spodkopavanje od spodaj: zgornji del stene se lahko podre naenkrat in koga poškoduje,
• kopičenje ruševin na enem mestu: v starejših hišah z lesenimi stropi lahko velik kup ruševin preveč obremeni strop,
• iztrgana sosednja stena: brez zareza na stiku odpada omet in zidovje tudi tam, kjer mora stena ostati,
• podcenjen prah: fin prah opeke in malte zaide v prezračevanje, elektroniko in k sosedom, zato sta pomembna dobra zaščita in respirator.

V praksi se pogosto zgodi, da se šele po odprtju stene pokaže napeljava, za katero ni nihče vedel, ali zidovje v slabšem stanju, kot je kazalo. Zato je smiselno računati z nekaj časovne rezerve in se z izvajalcem vnaprej dogovoriti, kako bodo takšne situacije reševali.

Rušenje je hrupno in prašno delo. Delavci in tudi vi, če ste zraven, potrebujete respirator, zaščitna očala, rokavice, trdno obutev in zaščito sluha. Okna naj bodo odprta, vendar prahu ne pihajte na hodnik ali stopnišče večstanovanjske stavbe.

Če bi se pri rušenju poškodovala plinska cev ali bi zavohali plin, takoj prenehajte z delom, ne prižigajte luči, električnih naprav ali ognja, prezračite in zapustite prostor. Pokličite 112 ali dežurno službo vašega distributerja plina.

Ta postavka običajno zajema le odstranitev stene. Popravilo mest, kjer je stena stala, torej izravnava tal oziroma estriha, popravilo stropa in stranskih sten ter glajenje, je ločeno delo, ki ga običajno opravita keramičar ali pleskar. To je dobro razjasniti že ob naročilu.

Ob prevzemu preglejte te točke:

• stena je odstranjena v dogovorjenem obsegu, skupaj s podbojem in oblogami,
• preostale stene, strop in tla nimajo novih razpok ali iztrganih kosov zidovja,
• stiki s sosednjimi stenami in stropom so ravni in pripravljeni za popravilo,
• razkrite napeljave so varno zaključene in označene, elektriko je pregledal elektroinštalater,
• ruševine so odpeljane in veste, komu so bile oddane,
• okoliški prostori, stopnišče in dvigalo so čisti in nepoškodovani,
• v stanovanju ni ostalo grobega prahu na tleh, oknih in v prezračevanju.