Rušenje zidu iz polne oziroma vidne opeke

Zid iz polne opeke so v starejših stavbah uporabljali za predelne in nosilne stene. Predelne stene so običajno debele približno 100 do 150 mm, nosilne in zunanje stene pa pogosto 300 do 450 mm ali več. Opeke so povezane z apneno ali apneno-cementno malto. Stara apnena malta se pogosto kar sama drobi, cementna pa drži trdno in delo opazno upočasni.

Vidni opečni zid je zid iz fasadne opeke, ki ga nihče ni ometal. Najdete ga na fasadah, v notranjosti kot oblikovni element ali v zgodovinskih stavbah. Pri rušenju je treba pogosto narediti dvoje hkrati: odstraniti en del zidu in pri tem ne poškodovati sosednjega dela, ki ostane viden. Če želite opeko še uporabiti, se zid razdira ročno, opeko za opeko, nato pa se opeke očistijo malte.

Prvo vprašanje ni, kako rušiti, ampak kaj stena drži. Tudi neopazna predelna stena lahko v stari hiši utrjuje sosednje stene, včasih pa se nanjo po letih delno nasloni strop. Zato je pred rušenjem polnega zidu smiselno poklicati statika. Ta oceni, ali je stena nosilna, ali je treba med delom strop začasno podpreti in kakšno preklado je treba vgraditi nad novo odprtino.

V stanovanjskem bloku so nosilne stene praviloma skupni del stavbe, ki si ga delite z drugimi etažnimi lastniki. Poseg vanje vpliva tudi na sosednja stanovanja, zato je ocena statika tukaj še toliko pomembnejša. Za vse, kar zadeva skupne dele stavbe, se obrnite na upravnika.

1. Oceniti zid in pridobiti mnenje statika.
2. Ugotoviti, kaj poteka v steni: elektrika, voda, odtoki, prezračevalni kanali, plin. Izklop in odklop mora opraviti strokovnjak: elektriko usposobljen elektroinštalater, plin pooblaščen plinski inštalater.
3. Izprazniti prostor, pokriti tla, okna in vrata s folijo in delovišče ločiti od preostalega stanovanja.
4. Pri nosilni steni postaviti začasne podpore stropa po navodilih statika.
5. Pri odprtini v nosilni steni najprej izdolbsti utor in vgraditi novo preklado, šele nato rušiti zid pod njo.
6. Rušiti od zgoraj navzdol, plast za plastjo, in sproti preverjati, ali preostali zid drži.
7. Ruševine ločevati kar na mestu: opeko in malto posebej, kovino, les in plastiko posebej.
8. Očistiti špalete ter stike s stropom in tlemi in odpeljati odpadke.

Če med delom zavohate plin, delo takoj ustavite. Ne uporabljajte električnih naprav in ne prižigajte ognja, prezračite, zapustite prostor in pokličite 112 ali dežurno službo lokalnega distributerja plina.

Ročno rušenje z rušilnim kladivom, dletom in žago za zidove je običajno v stanovanjih in družinskih hišah. Je natančnejše, manj trese konstrukcijo in omogoča, da del zidu ali vidno opeko ohranite. Je pa počasnejše in fizično naporno.

Strojno rušenje s hidravličnimi kladivi ali manjšimi rušilnimi roboti pride v poštev pri debelih zunanjih in nosilnih stenah, večjih površinah ali tam, kjer ročno delo ni mogoče. Je hitrejše, a glasnejše, in povzroča več tresljajev, ki lahko poškodujejo okoliške konstrukcije. V praksi se metodi pogosto kombinirata: grobi del odstrani stroj, robove in stike pa delavci dočistijo ročno. Za ravne in čiste robove odprtine se zid najprej zareže z diamantno ploščo ali diamantno žično žago.

Pri vsaki metodi nastane veliko prahu. Vlaženje, odsesavanje, zaščitna maska, očala in čelada so običajna oprema, ne dodatek.

• Debelina in vloga stene: tanka predelna stena brez obremenitve je preprosta, debela nosilna stena s podporami in preklado je bistveno zahtevnejša.
• Trdnost malte: krhka apnena malta gre hitro, trda cementna delo upočasni.
• Ohranjanje opeke: skrbno razdiranje vidnega zidu traja dlje kot običajno rušenje.
• Dostop: višje nadstropje brez dvigala, ozko stopnišče ali premalo prostora za zabojnik podaljšajo odnašanje ruševin.
• Količina ruševin: en kubični meter polnega zidu da približno poldrugo do skoraj dve toni odpadkov, razbit material pa zavzame več prostora kot v steni.
• Skrita presenečenja: vgrajene napeljave, zabetonirani kovinski podboji ali jekleni nosilci v zidu pomenijo dodatno delo.
• Življenje okrog delovišča: v naseljeni stavbi je treba upoštevati hišni red in čas nočnega miru ter bolj zaščititi okolico.

• Rušenje brez statika, češ da je stena tanka. Posledica so lahko razpoke, poves stropa ali poškodbe v sosednjih stanovanjih.
• Premajhen zabojnik. Polna opeka je težka in zabojnik se napolni hitreje, kot bi pričakovali. Računajte z rezervo.
• Ruševine med mešane komunalne odpadke. Gradbeni odpadki sodijo v zbirni center komunalnega podjetja ali v zabojnik pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov.
• Izbira izvajalca samo po ceni. Preverite izkušnje, reference in zavarovanje odgovornosti za škodo.

Ob prevzemu je vredno preveriti naslednje:

• zid je odstranjen v dogovorjenem obsegu, robovi odprtine so ravni in trdni,
• okoliške stene, strop in tla nimajo novih razpok ali povesov,
• preklada je vgrajena po navodilih statika, začasne podpore pa so bile odstranjene šele ob dogovorjenem času,
• napeljave v okolici so zavarovane, zaključene ali prevezane s strani strokovnjaka,
• sosednji vidni opečni zid ni poškodovan,
• ruševine so odpeljane in imate potrdilo o oddaji odpadkov,
• prostor je očiščen in pripravljen za nadaljnja dela.