Utrjevanje podlage z vibracijsko ploščo

Utrjuje se v več fazah, vsaka gradi na prejšnji. Z enim prehodom po že nasutem gramozu delo ni opravljeno.

• Utrjevanje planuma: ko odstranite humus in mehko zemljo s koreninami, najprej utrdite samo dno izkopa. Temu dnu se reče planum. Če je mehak ali glinast, bo gramoz nad njim kasneje "delal".
• Nosilna plast po plasteh: tampon ali drobljenec se razgrne v debelini običajno okrog 10 do 20 cm. Lažja plošča zmore bolj spodnjo mejo, težja tudi debelejšo plast. Vsako plast utrdite posebej, šele nato nasujete naslednjo.
• Prehodi s prekrivanjem: ploščo vodite enakomerno v pasovih, ki se med seboj rahlo prekrivajo. Za eno plast je običajno potrebnih približno 3 do 6 prehodov, izmenično vzdolžno in prečno.
• Kontrola višin in ravnosti: po vsaki plasti z ravnalno letvijo in vrvico preverite višino in naklon. Ob hiši mora površina padati stran od stavbe, običajno okrog 1 do 2 %.

Pozorni bodite na nekaj, kar starejša navodila pogosto pomešajo: posteljice iz drobnega drobljenca neposredno pod tlakovci pred polaganjem ne utrjujete. Samo poravnate jo z letvijo. Vibracijska plošča pride znova na vrsto šele po položenih tlakovcih, in sicer z zaščitno gumijasto podlogo, da se tlakovci usedejo in ne poškodujejo.

Dobro se utrjuje drobljenec z zvezno sestavo zrn, torej mešanica debelejših in drobnejših frakcij, kot je tampon 0-32. Debela zrna nosijo obremenitev in odvajajo vodo, drobna zapolnijo vmesne prostore. Okrogel rečni prod ali material ene same frakcije se pod ploščo bolj premika, kot pa zbija.

Skupna debelina podlage je odvisna od tega, kaj bo po površini hodilo ali vozilo:

• pešpot in terasa: navadno zadošča tanjša nosilna plast, pogosto nekje okrog 15 do 25 cm,
• dovoz in parkirno mesto za osebni avto: podlaga je debelejša, običajno približno 30 do 50 cm, vgradi se v več plasteh, spodnja iz debelejše frakcije,
• težja vozila: sestavo naj določi projektant ali izkušen izvajalec.

Zakaj toliko plasti? Ena debela plast se utrdi samo na vrhu, v globini pa ostane rahla. Več tanjših plasti da enakomerno trdnost po celotni globini. Pri neprepustnih glinastih tleh je smiselno razmisliti tudi o odvodnjavanju in včasih o geotekstilu med zemljino in gramozom, da se materiala ne premešata.

Zahtevnost dela in s tem tudi ceno najbolj določajo:

• vrsta temeljnih tal: peščena, dobro prepustna tla se obnašajo veliko bolje kot mokra glina,
• število in debelina plasti: pod dovozom je utrjevanja nekajkrat več kot pod pešpotjo,
• dostop: ozki prehodi, stopnice ter okolica zidov in robnikov zahtevajo manjši stroj ali ročno delo,
• vlaga in vreme: razmočeno podlago je treba pustiti, da se osuši, presuho rahlo navlažiti,
• naklon terena: na pobočju je ploščo težje voditi in delo poteka počasneje,
• vodi v zemlji: če potekajo plitvo, jih je treba najprej označiti in obiti.

• Predebela plast naenkrat: na vrhu deluje trdno, pod površjem pa se sčasoma poseda.
• Premalo prehodov ali prehitro delo: površina je videti gotova, a ponekod ostane mehka.
• Izpuščeni robovi: ob robnikih in zidovih je podlaga najšibkejša in tlakovci se tam posedejo prvi.
• Napačna vlažnost: suh gramoz se ne zbije, premočen pa se spremeni v blato.
• Neustrezen material: okrogel prod, gradbeni odpadki z nečistočami ali zemlja z organskimi ostanki.
• Neutrjen planum: tudi odlično utrjen gramoz na mehkem dnu izkopa se sčasoma posede.

Pri pešpoti ali terasi lahko delo opravite sami s ploščo iz izposojevalnice gradbene mehanizacije. Pri dovozu ali slabih temeljnih tleh raje razmislite o izvajalcu. Preden začnete kopati, pri upravljavcih vodov preverite, kje potekajo elektrika, plin, voda in telekomunikacije. Če pri izkopu poškodujete plinovod ali zavohate plin, se umaknite in pokličite 112.

1. Zakoličiti površino, višine in naklon z vrvico in količki.
2. Odstraniti humus, korenine in mehko zemljo do nosilnega dna.
3. Utrditi planum z nekaj prehodi plošče in mehka mesta zamenjati z gramozom.
4. Postaviti robnike ali drugo zaključno obrobo po izbranem načinu.
5. Razgrniti prvo plast drobljenca v debelini približno 10 do 20 cm, odvisno od teže plošče.
6. Preveriti vlažnost: stisnjen material v pesti mora držati obliko, voda pa iz njega ne sme teči.
7. Prevoziti površino v prekrivajočih se pasovih, začeti ob robovih in nadaljevati proti sredini.
8. Ponoviti prehode v prečni smeri, dokler plošča ne pušča več vidnih sledi.
9. Preveriti višino in ravnost z letvijo, neravnine dopolniti in ponovno utrditi.
10. Na enak način vgraditi in utrditi nadaljnje plasti do višine pod posteljico.

Pri delu nosite trdno obutev, rokavice in zaščito za sluh. S strojem na notranje izgorevanje ne delajte v zaprtem prostoru. Na pobočju ploščo vodite gor in dol po naklonu, nikoli prečno. Ob starejših zidovih in kleteh delajte previdno, saj močne vibracije lahko poškodujejo šibke konstrukcije.

Preden se začne posteljica in polaganje tlakovcev, z izvajalcem preglejte ta seznam:

• planum je bil utrjen še pred nasutjem gramoza,
• drobljenec je bil vgrajen v plasteh in vsaka je bila utrjena posebej,
• po hoji v težki obutvi in po prehodu plošče ne ostajajo sledi,
• ob robovih in robnikih ni mehkih ali posedenih mest,
• letev, položena na površino, ne kaže izrazitih rež ali grbin,
• naklon poteka stran od hiše in voda nikjer ne zastaja,
• debelina podlage ustreza dogovoru glede na obremenitev,
• pri dovozih in večjih površinah je bila po dogovoru opravljena tudi meritev nosilnosti, na primer s statično obremenilno ploščo.