Zunanji tankoslojni omet (praskani, 2 mm)

Postopek je videti preprost. Rezultat pa je odvisen od vrstnega reda korakov, od premorov med njimi in od vremena. Fasader običajno dela takole:

1. Preveri podlago. Biti mora trdna, suha, čista in brez prahu. Pri toplotni izolaciji mora armirni sloj z mrežico dovolj otrditi, po navodilih proizvajalca običajno nekaj dni.
2. Podlago premaže s temeljnim premazom, ki spada k izbranemu ometu. Premaz izenači vpojnost površine in izboljša oprijem. Pred nanosom ometa se mora popolnoma posušiti.
3. Pripravi maso. Pastozne omete samo premeša. Suho mineralno mešanico zmeša s točno določeno količino vode, vedno enako, da ima celotna površina enak odtenek.
4. Z gladilko iz nerjavnega jekla potegne omet na debelino zrna.
5. Dokler je masa sveža, jo s plastično gladilko zagladi s krožnimi gibi. Zrna se tako enakomerno razporedijo in nastane značilna drobno zrnata, praskana struktura.
6. Celotno sklenjeno površino, na primer eno steno od vogala do vogala, obdela brez prekinitve. Dela se po načelu »mokro na mokro«.
7. Svež omet zaščiti pred dežjem, neposrednim soncem in vetrom, običajno vsaj dan ali dva.

Pri vremenu je potrebna previdnost. Omet, podlaga in zrak naj bodo med delom in sušenjem približno med +5 °C in +25 °C. Točne meje navaja proizvajalec v tehničnem listu. Ugodno je oblačno vreme brez vetra. Na razbeljeni južni steni masa izsuši tako hitro, da je ni več mogoče lepo zagladiti.

Praskana struktura z zrnom 2 mm je na voljo v več vrstah. Na pogled so si podobne, obnašajo pa se različno.

• mineralni omet je izdelan na osnovi cementa in apna. Prepušča vodno paro, je negorljiv in zaradi bazične narave na začetku dobro kljubuje algam. Dobavlja se kot suha mešanica, običajno bel ali v omejenem izboru barv, po otrditvi pa ga navadno prepleskajo s fasadno barvo,
• silikonski omet zelo dobro odbija vodo. Dež z njega odteka in odnaša prah, zato fasada dlje ostane čista. Je elastičen in barvno obstojen. Primeren je za senčne lege, bližino dreves in površine, ki so bolj izpostavljene dežju,
• silikatni omet dobro prepušča paro in je odporen proti vremenskim vplivom. Delo z njim je zahtevnejše, ker hitro veže in zahteva izkušeno roko,
• akrilni omet je elastičen in na voljo v številnih odtenkih. Paro pa prepušča slabše od ostalih, zato se na toplotno izolacijo iz mineralne volne običajno ne uporablja.

Pri izolaciji z mineralno volno izberite omet, ki dobro prepušča paro, torej mineralni, silikatni ali silikonski. Na stiropor je mogoče nanesti vse vrste. Priporočljivo je ostati pri enem fasadnem sistemu enega proizvajalca: lepilo, armirna masa, temeljni premaz in omet so zasnovani tako, da delujejo skupaj. Če komponente mešate, proizvajalec pogosto ne prevzame garancije.

Na zahtevnost dela in s tem tudi na ceno vpliva več stvari:

• stanje podlage: raven, sveže armiran sloj je najenostavnejši primer. Staro fasado je treba najprej očistiti, odstraniti alge, popraviti razpoke in jo po potrebi izravnati,
• razgibanost fasade: veliko oken, vogalov, venčnih zidcev in polic pomeni več obrob in stikov,
• dostop in višina: pri višji hiši je potreben gradbeni oder in delo na višini,
• velikost sklenjenih površin: veliko steno mora brez premora obdelati več ljudi hkrati,
• vreme in termin: v neugodnem vremenu se ne sme delati, zato se lahko termin zamakne,
• odtenek: temne in nasičene barve zahtevajo več od materiala in od enakomerne izvedbe.

Večina napak ni vidna takoj. Pokažejo se po prvi zimi ali po nekaj letih. V praksi se največkrat ponavljajo te:

• stiki in lise: delo se je prekinilo sredi stene ali se je ometavalo na soncu, po sušenju pa ostanejo vidni pasovi,
• prepozno glajenje: masa je že začela vezati in gladilka trga zrna, zato je struktura neenakomerna,
• nanos na vlažen ali neotrjen armirni sloj: grozijo cvetenje, razpoke in slabši oprijem,
• izpuščen temeljni premaz: podlaga vpije vodo iz ometa neenakomerno, kar povzroči barvne razlike in slabšo trdnost,
• manjkajoča diagonalna ojačitev v vogalih oken: to je sicer napaka podlage, razpoke pa se pokažejo prav v ometu,
• pretemen odtenek na toplotni izolaciji: temna površina se na soncu močno segreje in izolacija se lahko poškoduje. Proizvajalci sistemov zato določajo najmanjšo svetlobno odbojnost barve (vrednost HBW). Pri temnih barvah jo vedno preverite.

Dokončano površino si oglejte podnevi pri stranski svetlobi, ko sonce sije poševno po steni. Takrat se neravnine in stiki dobro vidijo. Pri prevzemu preverite:

• struktura je po celotni površini enakomerna, brez golih mest in brez kopičenja zrn,
• na stenah ni vidnih pasov, stikov ali lis drugačnega odtenka,
• omet je čisto zaključen ob oknih, policah, podstavku in profilih,
• okoli oken in v vogalih ni lasnih razpok,
• okna, police in tlakovci so očiščeni ometa,
• od izvajalca imate podatke o uporabljenem sistemu, vrsti ometa in številki serije,
• veste, kdaj in s čim lahko fasado po potrebi prepleskate in kako jo vzdrževati.