Montaža podometnega WC elementa Geberit z obzidavo

Razlika od navadne montaže elementa je v tem, da mojster ne odide od gole kovinske konstrukcije. Za njim ostane dokončana predstena z ravno površino, odprtino za tipko in štrlečimi vijaki za školjko. Običajno opravi tole:

• izmeri položaj in višino elementa glede na končna tla in os školjke,
• pritrdi konstrukcijo v tla in steno ter jo naravna v vodoravno lego in navpičnico,
• priključi odtočno koleno na kanalizacijo in dovod hladne vode na kotni ventil v kotličku,
• izvede tlačni preizkus dovoda in preveri tesnost odtoka,
• namesti zaščitne pokrove na odprtino tipke, odtočno koleno in navojne palice,
• postavi predsteno iz plinobetonskih zidakov ali iz mavčnokartonskih plošč na kovinski podkonstrukciji,
• po dogovoru naredi še polico nad elementom ali predsteno vse do stropa.

Hidroizolacijski premaz, keramika ter montaža školjke in tipke običajno niso del postavke. Ti koraki pridejo na vrsto po obzidavi, pogosto pa jih opravi isti keramičar. Pred naročilom se zato jasno dogovorite, kje se njegovo delo konča.

Najpomembnejši podatek je višina končnih tal. Element se nastavi glede nanjo, ne glede na sedanji beton. Morda še ni jasno, ali bo šel na tla nov estrih, talno ogrevanje ali samo ploščice na staro podlago. V tem primeru mora monter ugibati, napake pa kasneje ni mogoče popraviti brez rušenja. Na steno zarišite črto »končna tla« ali mojstru povejte natančno sestavo tal. S tem si prihranite veliko težav.

Razvodi in prostor

• Odtok ustreznega premera naj bo pripeljan do mesta stranišča, v bloku običajno s kanalizacijske vertikale. Priključek mora imeti padec proti kanalizaciji.
• Dovod hladne vode naj bo pripeljan približno do mesta kotlička. Natančen položaj uredi monter, cev pa ne bi smela končati na drugi strani prostora.
• Stena za elementom mora biti trdna. Kombifix se pritrjuje predvsem v zid. Duofix prenaša obremenitev prek nog v tla, a tudi on potrebuje trdno zgornje sidranje.
• Če želite ob stranišču vtičnico za bidetno desko ali osvetlitev, mora kabel napeljati elektroinštalater še pred obzidavo. Električna dela naj opravi usposobljen elektroinštalater.

Odločitve, ki jih morate sprejeti vnaprej

Mojster mora vedeti, kakšno školjko in tipko boste imeli, kako velike ploščice in kako jih želite razporediti. Globina školjke vpliva na to, kako daleč od stene boste sedeli. Format ploščic pa odloča, ali bo odprtina za tipko padla na sredino ploščice ali na fugo. Kdor o tem razmišlja šele pri polaganju, pogosto ugotovi, da tipka sedi pol centimetra ob fugi, kar deluje nedodelano.

Stanovanje v bloku

Pri posegu v vertikalo ali skupne razvode se z upravnikom vnaprej dogovorite za termin. Pogosto je treba zapreti vodo za celo vertikalo, kar vpliva tudi na druge etažne lastnike. Včasih je smiselno ob tej priložnosti zamenjati še dotrajan odcep. Dober dogovor prepreči, da bi mojster sredi dela čakal na zaprto vodo.

Izmera in vgradnja konstrukcije

Monter najprej zariše os stranišča, višino končnih tal in položaj odtoka. Noge elementa izvleče glede na sestavo tal, okvir prisloni k steni in ga z vodno tehtnico naravna v obe smeri. Višina sedenja je odvisna od višine pritrdilnih vijakov. Proizvajalec ima na okvirju oznake, po katerih se element nastavi. Običajna višina sedežne ploskve je približno 40 do 46 cm nad končnimi tlemi. Višjim ljudem in starejšim pogosto bolj ustreza zgornja meja.

Nato konstrukcijo pritrdi. Noge privije v tla, zgornja držala pa v steno. Pri votli opeki, starejših predelnih stenah ali plinobetonu je treba izbrati primerne vložke. Če stena ni dovolj trdna, se zgornje sidranje reši s pomožnim profilom ali z zidano predsteno.

Priključitev vode in odtoka

Odtočno koleno se priključi na kanalizacijsko cev, glede na stanje prek redukcije ali podaljška. Koleno mora biti nameščeno tako, da po polaganju keramike štrli ravno prav daleč za školjko. Dovod vode se pripelje do kotnega ventila v kotličku, ki je kasneje dostopen skozi odprtino tipke. Sledi tlačni preizkus: cev se spravi pod tlak, mojster pa opazuje, ali tlak pada in ali kje kaplja. Preizkus si oglejte na lastne oči. Ko je element obzidan, je puščanje težko najti.

Obzidava

Pri zidani različici se okoli elementa postavijo plinobetonski zidaki, običajno debeline 50 do 100 mm, lepljeni s tankoslojnim lepilom. Zidake je treba izrezati okoli kolena, dovoda in pokrova tipke, tesno se morajo prilegati okvirju. Pri suhi različici se okoli elementa postavi podkonstrukcija iz CW in UW profilov ali sistemskih profilov proizvajalca. Ta se obloži z impregniranimi mavčnokartonskimi ploščami, pri stranišču praviloma v dveh slojih, da predstena ne vzmeti.

Na koncu mojster z dolgo letvijo preveri ravnost površine. Ta mora biti ravna za lepilo za keramiko, zaščitni pokrovi pa ostanejo na mestu. Skrajšajo se šele po polaganju keramike, nikakor prej.

Koliko časa traja

Vgradnja in priključitev elementa v pripravljeni kopalnici običajno vzameta nekaj ur. Z obzidavo, polico in poravnavo je to praviloma en delovni dan, pri predsteni do stropa ali zapletenem priključku tudi več. Lepilo za plinobeton se mora pred naslednjimi koraki običajno sušiti vsaj do naslednjega dne. Hidroizolacijski premaz se nanese v dveh slojih, vsak se mora posušiti po navodilih proizvajalca. Šele nato lahko pride keramičar.

Plinobeton

Zidana predstena je trdna, težka in dobro duši zvok. Keramika se je zanesljivo oprime, predstena pa ne vzmeti niti pri velikoformatnih ploščicah. Posebej se obnese s Kombifixom, ki je narejen prav za vzidavo. Slabosti so teža, več prahu pri rezanju in daljše sušenje. Pri starejših lesenih stropovih v hišah premislite, ali bodo tla takšno obremenitev zdržala.

Mavčnokartonske plošče

Suha predstena je lahka, hitra in ne potrebuje sušenja. Pogosta je pri Duofixu in pri daljših predstenah, kjer se v eno linijo postavijo stranišče, umivalnik in podometna armatura. Da keramika ne poka, mora biti podkonstrukcija gosta, plošče impregnirane in pri stranišču raje v dveh slojih. V votline se pogosto vloži mineralna volna, ki zaduši hrup splakovanja.

Do polovice višine ali do stropa

Predstena do višine elementa z vodoravno polico je praktična: na polico gredo drobnarije, keramičar pa ima manj dela. Polica pa je dodaten rob, ki ga je treba natančno obložiti in nagniti, da na njej ne stoji voda. Predstena do stropa deluje bolj čisto in bolje skrije vertikalo, a vzame več materiala in časa. V blokih se pogosto izbere ravno ta, da izginejo stare cevi.

Hitro in brez presenečenj gre montaža v prazni, očiščeni kopalnici z ravno, trdno steno, pripeljanim odtokom in znano višino tal. Takrat mojster le izmeri, vgradi, priključi, preizkusi in obzida.

Delo podaljšajo in otežijo predvsem te okoliščine:

• odtok je na napačnem mestu in ga je treba podaljšati ali prestaviti, morda celo izdolbsti utor v tleh,
• stena za straniščem je kriva, votla ali iz materiala, ki slabo drži sidra,
• element gre v kot, kjer se obzidava lomi, ali ob okno oziroma vrata,
• v bloku je treba obiti vertikalo in obzidava sega do stropa,
• želite polico, nišo ali skupno predsteno za stranišče in umivalnik,
• v hiši tla še niso narejena in je treba višino izpeljati iz načrta,
• mojster mora čakati na druge, na primer na elektroinštalaterja zaradi vtičnice za bidetno desko.

V ceniku najdete tudi ločeno postavko Montáž Geberit (duofix / kombifix) bez obmurovania, torej montažo brez obzidave. Konstrukcija, priključitev in preizkus so enaki. Razlika je v tem, kdo in kdaj postavi predsteno. V praksi je videti takole:

• brez obzidave mojster odide od vgrajenega in preizkušenega elementa, predsteno pa nato naredi monter suhomontažnih sten, zidar ali vi sami,
• z obzidavo prevzamete dokončano površino, pripravljeno za hidroizolacijo in keramiko, za ravnost in pravo debelino pa odgovarja en človek,
• pri različici brez obzidave je treba natančno predati podatek, s kakšno debelino predstene je monter računal, sicer dolžine vijakov in kolena ne bodo ustrezale,
• z obzidavo se delo zaradi sušenja razporedi na dva dni, sama vgradnja elementa pa pogosto vzame le del dneva,
• brez obzidave se splača predvsem takrat, ko se v kopalnici dela velika suhomontažna predstena za več naprav hkrati in jo postavi ena ekipa.

Če imate v kopalnici le stranišče in keramičarja za celo kopalnico, je različica z obzidavo običajno enostavnejša. Ni usklajevanja in ni prerekanja o tem, kdo je kriv za krivo površino.

• Napačna višina tal. Element, nastavljen na surov beton, se po dodanem estrihu in ploščicah znajde prenizko. Stranišče je nizko, vijaki pa se ne ujemajo z odprtinami školjke.
• Nenaravnan okvir. Pri školjki se ne vidi takoj, tipka pa je poševna in keramičar mora ploščice okoli nje mukoma dorezovati.
• Manjkajoč ali površen tlačni preizkus. Spoj, ki kaplja, se po nekaj tednih pokaže kot vlažen madež na sosednji steni ali na sosedovem stropu.
• Predebela obzidava. Vijaki za školjko in odtočno koleno potem ne štrlijo dovolj in školjke ni mogoče pravilno priviti.
• Tanke plošče ali preredka podkonstrukcija. Predstena vzmeti, ko se usedete, fuge okoli školjke pokajo in silikon odstopa.
• Zaščitni pokrovi odstranjeni pred polaganjem keramike. V kotliček ali koleno pade lepilo ali odkruški, splakovanje nato ne tesni ali pa se zamaši odtok.
• Pozabljen kotni ventil. Če ventil ni dostopen skozi odprtino tipke, ob popravilu kotlička ni mogoče zapreti vode samo za stranišče.
• Manjkajoča hidroizolacija na predsteni. Ob tušu ali bidetni prhi poleg stranišča vlaga prodre v mavčnokartonsko ploščo in keramika čez čas odstopi.

Spreten domači mojster z ustreznim orodjem to delo zmore sam, če ima pripravljena razvoda vode in odtoka ter dela natančno. Pri posegu v vertikalo v bloku se vnaprej dogovorite z upravnikom za zaprtje vode. Če niste prepričani glede priključitve vode, naj tlačni preizkus opravi vodoinštalater. Pozorno preberite navodila proizvajalca, saj se mere med tipi razlikujejo.

1. Zapreti glavni dovod vode in preveriti, da voda res ne teče.
2. Na steno zarisati os stranišča in črto končnih tal, vključno s ploščicami in lepilom.
3. Izvleči noge elementa glede na sestavo tal in okvir prisloniti k steni.
4. Okvir z vodno tehtnico naravnati navpično in vodoravno ter preveriti višino po oznakah na okvirju.
5. Izvrtati luknje, vstaviti primerne vložke ter noge trdno pritrditi v tla in držala v steno.
6. Odtočno koleno s tesnilom priključiti na kanalizacijo in preveriti padec.
7. Dovod hladne vode po navodilih priključiti na kotni ventil v kotličku.
8. Dovod spraviti pod tlak, ga pustiti pod tlakom toliko časa, kot priporoča proizvajalec, in pregledati vse spoje.
9. Napolniti kotliček in poskusno splakniti v koleno ter opazovati, ali odtok tesni.
10. Namestiti vse zaščitne pokrove na odprtino tipke, koleno in navojne palice.
11. Postaviti predsteno iz plinobetona na lepilo ali iz profilov in impregniranih mavčnokartonskih plošč v dveh slojih.
12. Z letvijo preveriti ravnost in pravo dolžino štrlečih vijakov glede na debelino keramike.
13. Pustiti, da se lepilo posuši po navodilih proizvajalca, in šele nato nadaljevati s hidroizolacijo in keramiko.

Pred polaganjem keramike se še vse vidi in se da popraviti, kasneje ne več. Ob prevzemu preverite naslednje točke in ne oklevajte z vprašanji:

• element je trden, ob pritisku se ne premika in ne škriplje,
• višina ustreza zarisanim končnim tlom in dogovorjeni višini sedenja,
• os stranišča je tam, kjer ste se dogovorili, odprtina tipke pa se ujema z razporedom ploščic,
• tlačni preizkus je potekal ob vaši prisotnosti in noben spoj ne kaplja,
• kotni ventil je dostopen skozi odprtino tipke in ga je mogoče zapreti,
• odtočno koleno in navojne palice štrlijo v dolžini, primerni debelini keramike,
• vsi zaščitni pokrovi so na mestu in nepoškodovani,
• predstena je ravna, brez opaznih valov, in pri mavčnokartonskih ploščah ne vzmeti,
• polica ali zgornji rob je vodoraven oziroma ima rahel padec stran od stene,
• okolica je počiščena, od mojstra pa ste dobili navodila za montažo in podatek o tipu elementa.