Vrtanje okroglih odprtin v ploščice in gres

Gre za vrtanje okrogle odprtine večjega premera skozi celotno debelino ploščice. Za razliko od navadne luknje za vložek se tu ne uporablja klasičen sveder, temveč krona, torej votel valj z rezalnim robom po obodu. Krona izreže krog, v njej pa ostane izrezan okrogel kos, ki ga nato odstranite.

Postavka se obračuna po kosih, torej za vsako odprtino posebej. Značilni primeri, ko jo boste potrebovali:

• priključki tople in hladne vode za stensko armaturo v tušu ali nad kadjo,
• kotni ventili in odtok pod umivalnikom,
• priključki radiatorja ali kopalniškega radiatorja za brisače, ki prihajajo iz stene ali tal,
• odtočna cev straniščne školjke, bideja ali talnega odtoka z okroglim ohišjem,
• elektroinštalacijske doze za vtičnice in stikala v obloženi steni,
• preboji za vertikale, sidra ograje ali stebričke na terasi z gres ploščicami.

Zakaj odprtine ne bi preprosto izbrusili s kotno brusilko? Lahko bi jo, vendar iz ravnih rezov nikoli ne dobite čistega kroga. Rozeta armature ali radiatorskega ventila ima navadno le majhen prekrivni rob, zato bi nazobčan rob gledal izpod nje. Krona izdela natančen krog, ki ga rozeta zanesljivo prekrije.

Klasične stenske ploščice iz porozne keramike so mehkejše in bolj vpojne. Vanje lahko vrtate tudi s cenejšimi kronami s karbidnimi zrni ali z nastavljivim krožnim rezalnikom. Gres, ki mu pogosto rečejo tudi granitogres, je druga zgodba. Žgan je pri visoki temperaturi, je zelo gost in trd, njegova vpojnost pa je po podatkih proizvajalcev navadno pod pol odstotka. Prav ta gostota ga naredi odličnega za tla, pri vrtanju pa se upira tako, da ga navadno orodje ne premaga.

V gres se zato vrta izključno z diamantno krono. Pri vrtanju nastaja veliko toplote. Če krone ne hladite, se diamantna zrna »zgladijo«, krona neha rezati in ploščica se pregreje. Pregreta ploščica lahko dobi lasno razpoko, ki je takoj ne vidite, pokaže pa se po polaganju ali po prvi kurilni sezoni.

Posebnost današnjega gresa so tudi veliki formati in tanke plošče. Ploščice velikosti 60 × 120 cm in več so pri prenašanju občutljive na upogib in napetosti. Odprtina blizu roba takšne plošče je šibko mesto, od koder se lahko razširi razpoka. Pri poliranem gresu pa obstaja nevarnost, da se površina okoli odprtine opraska, če krona pri nastavljanju zdrsne.

Določitev položaja

Največ dela ni samo vrtanje, temveč natančno merjenje. Keramičar od trdne točke, na primer od kota ali zadnje položene ploščice, izmeri položaj sredine cevi vodoravno in navpično. Pri tem mora prišteti širino fuge med ploščicami. Prav tu se zgodi največ napak: en pozabljen milimeter na vsaki fugi se pri treh ali štirih ploščicah sešteje v zamik, ki ga rozeta ne skrije več. Izkušeni mojstri zato ploščico pogosto prislonijo na mesto, kjer bo ležala, in položaj priključka prenesejo neposredno nanjo.

Izbira premera

Odprtina se navadno izvrta nekaj milimetrov večja od premera cevi. Razlogov je več: cev morda ne stoji povsem pravokotno, pri montaži potrebujete nekaj zračnosti, cevi ogrevanja pa se ob segrevanju rahlo premikajo. Premer pa ne sme biti večji od tega, kar prekrije rozeta ali tesnilna manšeta. Zato je dobro, da imate pri merjenju na voljo konkretno armaturo ali ventil, ne le »neko rozeto«.

Vrtanje

Ploščica se položi z licem navzgor na ravno in trdno podlago, na primer na kos plošče ali drugo ploščico, da se med vrtanjem ne upogiba. Krona brez sredinskega vodilnega svedra rada zdrsne po gladki glazuri, zato se uporabi šablona s prisesekom ali pa se krona najprej nastavi poševno, izreže majhen žleb in šele nato postavi pravokotno. Vrta se brez udarne funkcije, z zmernim pritiskom, s hlajenjem z vodo, pri suhih kronah z voskom pa z rahlim krožnim gibanjem. Proti koncu se pritisk še zmanjša, da se hrbtna stran ploščice ob preboju ne okruši.

Čiščenje in pregled

Po vrtanju se odstrani izrezan okrogli kos, rob se pregleda in po potrebi rahlo posname z diamantno brusilno gobico. Ploščica se spere, da na njej ne ostane mulj od vrtanja, in se pred lepljenjem še enkrat prisloni na mesto.

Na trgu je več vrst orodja in vsako je primerno za kaj drugega. Koristno je vedeti, kaj mojster uporablja, saj od tega odvisna kakovost roba.

• Diamantna krona za suho vrtanje z voskom: vpne se v navaden vrtalnik ali akumulatorski vijačnik, vosk v notranjosti se ob segrevanju tali in hladi diamantna zrna. Primerna je za manjše odprtine in posamezne kose. Zahteva krožno gibanje in potrpežljivost.
• Diamantna krona z navojem M14 za kotno brusilko: hitra in zmogljiva, keramičarji jo uporabljajo pri večjem številu odprtin. Deluje pri visokih vrtljajih, zato sta pri njej pomembna hlajenje in trdno vodenje, sicer se rob okruši.
• Krona za mokro vrtanje s stojalom: najbolj natančna, primerna za velike premere, na primer za odtok straniščne školjke, in za debel zunanji gres. Za posamezne odprtine v kopalnici se uporablja redkeje.
• Karbidna krona ali krožni rezalnik: samo za mehko stensko keramiko. Za gres ni primerna, hitro se otopi in ploščico lahko razbije.

Za talne ploščice iz gresa se v praksi skoraj vedno uporablja diamant. Pri naravnem kamnu in stekleni mozaiki veljajo še druga pravila, zato naj vam mojster vnaprej pove, ali ima s takšnim materialom izkušnje.

Odprtino je mogoče izvrtati natančno le, če so vse cevi in doze natančno vgrajene. Pred polaganjem ploščic naj bo urejeno naslednje:

• vodoinštalater je priključke vgradil na pravi višini in razmiku, jih zaprl in opravil tlačni preizkus,
• pri stenski armaturi so priključki v vodoravni ravnini in na razmiku, ki ga navaja proizvajalec armature (navadno 150 mm),
• elektroinštalater je doze vgradil tako, da bodo po polaganju poravnane s površino ploščic, ne pa globoko pod njo,
• v mokrih conah je izvedena hidroizolacija, vključno s tesnilnimi manšetami okoli prebojev,
• izbrane imate konkretne armature, ventile in rozete, da je mogoče določiti premer odprtine,
• ploščic je dovolj tudi za morebitno zamenjavo, saj se pri vrtanju trdega gresa kakšen kos občasno pokvari.

V večstanovanjski stavbi preverite, ali dela posegajo v skupne instalacije, na primer vertikale ogrevanja ali vode. Če je tako, se vnaprej dogovorite z upravnikom in ga obvestite, kdaj bo morda treba zapreti vodo ali ogrevanje, ki ga uporabljajo tudi drugi etažni lastniki.

Če odprtina nastaja ob plinski cevi, na primer pri preboju do kotla, sme s cevjo delati le usposobljen inštalater. Če kadar koli zavohate plin, takoj zapustite prostor, ne uporabljajte električnih stikal in pokličite 112.

Čeprav gre vedno za »en kos«, se zahtevnost posameznih odprtin močno razlikuje. Od tega sta odvisna tudi čas in tveganje, da se ploščica poškoduje.

Enostavnejši primeri

• prosta ploščica pred polaganjem, ki jo lahko vrtate na mizi,
• manjši premer in odprtina na sredini ploščice, daleč od roba,
• mat gres običajne debeline približno 8 do 10 mm,
• več enakih odprtin naenkrat, ko je orodje že pripravljeno.

Zahtevnejši primeri

• odprtina v že položeno ploščico, na primer pri naknadni montaži radiatorja; ploščica mora biti v celoti podlepljena, sicer lahko med vrtanjem poči, za njo pa so lahko cevi ali kabli,
• odprtina blizu roba ploščice; od roba naj bo navadno vsaj približno 1 do 2 cm, pri tankih velikih formatih raje več,
• odprtina čez fugo, ko polovica kroga pade na eno, polovica pa na drugo ploščico; ploščici morata biti med vrtanjem trdno pritrjeni skupaj,
• velik premer, na primer za odtok straniščne školjke ali steber ograje,
• debel zunanji gres debeline približno 20 mm, polirana površina ali protizdrsna struktura,
• velikoformatna plošča, s katero je težko rokovati in pri kateri napaka pomeni največ dodatnega dela.

Pri že položenih ploščicah je dobro počakati, da lepilo popolnoma otrdi. Po navodilih proizvajalca lepila je to navadno vsaj 24 ur, pri debelejšem sloju tudi dlje. Vrtanje v sveže položeno ploščico jo lahko odlepi.

V ceniku boste poleg te postavke našli tudi sorodno delo izrez odprtin v ploščice. Na prvi pogled zvenita podobno, vendar gre za drugačen postopek in drugačno orodje.

• Vrtanje pomeni vedno okroglo odprtino, izvede se z diamantno krono, rezultat pa je čist krog. Primerno je za cevi, priključke, odtoke in doze.
• Izrez pomeni oglato ali nepravilno odprtino oziroma izrez, na primer za kvadraten talni odtok, revizijska vratca, izrez okoli podboja, vogala stene ali podstavka. Izvede se s kotno brusilko, rezalnikom ali mokrim rezalnim strojem.
• Pri vrtanju so odločilni predvsem premer, material in položaj odprtine. Pri izrezu so odločilni dolžina in število rezov ter to, ali gre za izrez na sredini ploščice ali z roba.
• Oglat izrez na sredini ploščice se pogosto začne tako, da se v vogalih izvrtajo majhne luknje, da se iz ostrih vogalov ne razširijo razpoke. To je del izreza, ne samostojno vrtanje.

Če torej potrebujete odprtino za cev radiatorja, naročite vrtanje. Če potrebujete izrez za kvadraten talni odtok, gre za izrez. Kadar niste prepričani, keramičarju pokažite konkreten izdelek, ki bo potekal skozi ploščice.

Večina težav z odprtinami se ne pokaže takoj, ampak šele pri montaži opreme ali po nekaj mesecih uporabe.

• Zamaknjena odprtina: napačno izmerjen položaj ali pozabljena fuga. Rozeta potem ni na sredini ali odprtine sploh ne prekrije, ploščico pa je treba zamenjati.
• Premajhna odprtina: cev se vanjo potiska na silo, ploščica je pod napetostjo in sčasoma poči. Pri ceveh ogrevanja se to zgodi pogosteje, ker se ob segrevanju raztezajo.
• Lasna razpoka zaradi pregretja: nastane pri vrtanju brez hlajenja ali s topo krono. Na začetku je ne vidite, kasneje se podaljša in umaže.
• Okrušen rob: prevelik pritisk proti koncu vrtanja ali vrtanje z udarno funkcijo. Pod rozeto to včasih ostane skrito, pri dozah in odtokih pogosto ne.
• Trdo zapolnjena reža okoli cevi: reža med cevjo in ploščico se zapolni s fugirno maso. Premikanje cevi potem fugo zdrobi ali poškoduje ploščico. Pravilno se reža zapolni s trajno elastičnim, navadno sanitarnim silikonom.
• Prekinjena hidroizolacija: v tušu se pri naknadnem vrtanju poškoduje hidroizolacijski premaz ali manšeta pod ploščico in voda začne zatekati za oblogo.
• Navrtana cev ali kabel: pri vrtanju v že položeno oblogo, ne da bi preverili, kaj je za njo. Pred takim vrtanjem morate poznati potek instalacij ali jih preveriti z detektorjem.

Če potrebujete eno ali dve odprtini v prosto ploščico, na primer za priključek kopalniškega radiatorja, to lahko opravite sami. Za odprtine v že položene ploščice v tušu, velike premere in velikoformatne plošče raje pokličite keramičarja. Pri vrtanju nastaja droben prah, ki vsebuje kremen, zato uporabljajte zaščitno masko vsaj razreda FFP2 in zaščitna očala.

1. Pripraviti diamantno krono ustreznega premera, vrtalnik brez udarne funkcije, šablono ali kos plošče z izvrtano vodilno luknjo in posodo z vodo.
2. Prisloniti ploščico na mesto, prenesti nanjo sredino priključka in prišteti širino fuge.
3. Označiti sredino odprtine s flomastrom na papirnem lepilnem traku, nalepljenem na glazuro.
4. Položiti ploščico z licem navzgor na ravno in trdno podlago, da se ne upogiba.
5. Izklopiti udarno funkcijo in nastaviti srednje vrtljaje po navodilih proizvajalca krone.
6. Nastaviti krono v šablono ali poševno, izrezati plitek žleb in krono nato postaviti pravokotno.
7. Vrtati z zmernim pritiskom, sproti hladiti z vodo ali pri kroni z voskom rahlo krožiti.
8. Proti koncu zmanjšati pritisk, da se hrbtna stran ploščice ne okruši.
9. Odstraniti izrezan okrogli kos, pregledati rob in ga rahlo obrusiti z diamantno gobico.
10. Sprati ploščico, jo pustiti, da se posuši, in jo pred lepljenjem še enkrat prisloniti na mesto.

Če krona neha rezati in le brni, se je zgladila. Pomaga, če z njo na kratko vrtate v brusni kamen ali kos porobetona, da se diamantna zrna znova razkrijejo.

Samo vrtanje ene odprtine v prosto ploščico navadno traja le nekaj minut. Največ časa vzamejo merjenje, priprava orodja in pregled. Pri že položenih ploščicah, velikem premeru ali debelem gresu traja bistveno dlje. Če se reža okoli cevi zapolni s silikonom, računajte, da po navodilih proizvajalca navadno popolnoma otrdi šele v nekaj dneh, do takrat pa ga v tušu po nepotrebnem ne izpostavljajte vodi.

Pri pregledu si odprtino oglejte od blizu ob stranski svetlobi, ki razkrije tudi drobne razpoke. S prstom potegnite po robu, ne sme biti oster ali okrušen. Okoli položene ploščice rahlo potrkajte, votel zvok izda slabo podlepljeno mesto. Predvsem pa poskusno namestite rozeto ali manšeto, ki bo odprtino prekrivala.

• vsaka odprtina je na mestu glede na vgrajene priključke in cevi,
• rozete in manšete odprtine v celoti prekrijejo in so na sredini,
• priključki armature so simetrični, na enaki višini in pravem razmiku,
• robovi odprtin so čisti, brez okruškov in ostrih drobcev,
• na ploščicah ob stranski svetlobi niso vidne lasne razpoke,
• glazura ali polirana površina okoli odprtin ni opraskana,
• ploščice z odprtinami ob trkanju ne zvenijo votlo,
• reža med cevjo in ploščico je zapolnjena z elastičnim tesnilom, ne s fugirno maso,
• v tušu in ob kadi sta ohranjeni hidroizolacija in tesnilne manšete okoli prebojev,
• okolica je očiščena mulja in prahu od vrtanja.