Montaža vogalne letve PVC

Vogal stene dobi največ udarcev: s torbo, kolesom, kosilnico, lestvijo. Sam omet ali glajenje bi se na ostrem robu hitro odkrušilo. Letev rob ojača in ga zaščiti.

Druga naloga je manj opazna. Na vogalu se stikata dve ploskvi in v ometu tam nastajajo napetosti, na primer ob menjavanju vročine in mraza. Letev z mrežico te napetosti razporedi na okolico, zato vogal ne poka.

Tretji razlog je videz. Brez letve je dolg, raven in oster rob ročno težko narediti. Letev rob določi, fasader pa se po njej ravna kot po vodilu.

PVC ne rjavi in prenese vlago. Zato se na fasadah in pri toplotni izolaciji uporablja pogosteje kot kovinski vogalniki, na katerih bi se sčasoma lahko pojavili rjasti madeži.

• PVC vogalna letev s stekleno mrežico ima na obeh krilih prilepljen trak mrežice. Pri kontaktni fasadi (sistem ETICS) je to običajna izbira. Mrežica se poveže z mrežico na celotni fasadi in vogal postane del armirnega sloja.
• PVC vogalna letev brez mrežice ima samo perforirana krila. Primerna je za notranje omete in za mesta, kjer vogal ni močno obremenjen. Za toplotno izolacijo fasade ni primerna, ker nima dovolj armature.
• Letev z nastavljivim kotom se uporablja za vogale, ki nimajo pravega kota, na primer pri poševnih špaletah ali erkerjih.
• Vogalni profil z odkapnim robom se namesti na spodnje robove, na primer nad okni ali na spodnji strani balkonskih plošč. Voda z njega odkaplja in ne teče po steni.
• Dilatacijski profili ne spadajo na vsak vogal. Vgradijo se tam, kjer se stikajo različni materiali ali kjer to predvideva projekt, da se premiki konstrukcije ne prenašajo v omet.

Pri toplotni izolaciji fasade velja preprosto pravilo: uporabite profile, ki jih proizvajalec fasadnega sistema navaja v svoji tehnični dokumentaciji. Sistem je preizkušen kot celota, naključno kombinirani deli pa lahko zmanjšajo njegovo odpornost.

Postopek je nekoliko drugačen, če se letev vgrajuje v toplotno izolacijo ali v klasičen omet. Načelo pa je enako: raven in trden podklad, natančna vgradnja in dovolj časa za strjevanje.

Pri kontaktni fasadi (ETICS)

1. Izolacijske plošče morajo biti prilepljene, pritrjene z vijačnimi sidri in na vogalu zbrušene v ravnino. Na robu ne sme biti stopnic ali rež.
2. Na vogal se nanese sloj lepilne in armirne mase v širini kril letve.
3. Letev se vtisne v maso. Rob profila mora natančno slediti liniji vogala.
4. Vsak odsek se preveri z vodno tehtnico ali ravno letvijo, na dolgih vogalih tudi s svinčnico.
5. Mrežica letve se zagladi v maso tako, da ne nastanejo mehurji ali gube.
6. Na mrežico letve se naveže ploskovna mrežica fasade s preklopom po navodilih proizvajalca sistema, običajno okoli 10 cm.
7. Celotna površina se zagladi z armirno maso in pusti, da se strdi, preden se nanese osnovni premaz in zaključni omet.

Pri klasičnem ometu

Na zidu se letev običajno pritrdi na točke iz apnene ali mavčne malte, izravna in pusti, da se strdi. Šele nato se vogal ometa. Letev tu služi kot vodilo, po katerem se omet potegne na obeh stenah. Debelina sloja pod letvijo mora ustrezati debelini ometa, sicer na vogalu nastane izboklina ali vdolbina.

Nadaljevanje odsekov

Če je vogal daljši od ene letve, se odseki stikajo na stik, brez reže in brez prekrivanja. Mrežica naj se na stiku prekriva, da armatura ni prekinjena.

Zahtevnost montaže, s tem pa tudi končna cena, je odvisna predvsem od teh okoliščin:

• Razgibanost fasade. Hiša s preprostim tlorisom ima nekaj dolgih vogalov. Veliko oken, lož, erkerjev in špalet pomeni veliko kratkih odsekov, rezov in stikov.
• Višina in dostop. V pritličju zadostuje lestev ali manjši oder. Višja stavba potrebuje gradbeni oder po celotni višini, delo na njem pa je počasnejše.
• Stanje podlage. Pri prenovi se lahko izkaže, da je star omet na vogalu votel ali vlažen. Najprej ga je treba odstraniti in sanirati.
• Vrsta letve. Letev z mrežico in profili z odkapnim robom zahtevajo več natančnosti kot preprosta letev za notranjost.
• Vreme. Ob mrazu, dežju ali vročini se delo prekinja, mase pa se sušijo drugače.
• Sočasna dela. Kadar se letve vgrajujejo kot del celotne toplotne izolacije fasade, ima izvajalec oder in material že na mestu, montaža pa se tekoče nadaljuje.

• Letev na prašni ali nenosilni podlagi. Masa se ne oprime in letev se čez čas loči. Vzdolž roba se pojavi lasna razpoka, skozi katero zateka voda. Vpojne podlage, na primer porobeton, je dobro prej premazati z osnovnim premazom.
• Kriv vogal. Odstopanje nekaj milimetrov je na dolgem vogalu po ometavanju jasno vidno, predvsem pri bočni svetlobi. Popravilo pomeni rušenje.
• Prekinjena mrežica. Če mrežica letve ni povezana s ploskovno mrežico, nastane šibko mesto. Razpoke se tam običajno pokažejo po prvi zimi.
• Manjkajoči diagonalni trakovi ob oknih. V vogalih odprtin se zbirajo napetosti. Brez poševnih trakov mrežice nastanejo značilne poševne razpoke, ki tečejo od vogala okna navzven.
• Reže in prekrivanja na stikih. Reža poči, prekrivanje pa naredi stopnico.
• Naglica. Nadaljnji sloji na nestrjeni masi lahko letev premaknejo. Dež ali mraz kmalu po montaži pa motita strjevanje. Proizvajalci običajno navajajo primerno temperaturo približno od +5 °C do +25 °C in priporočajo, da sveže površine zaščitite pred dežjem in neposrednim soncem.

Vogale si oglejte še pred zaključnim ometom, ko je napake lahko popraviti. Preverite naslednje točke:

• rob vogala je raven po celotni višini, preverite ga z ravno letvijo ali svinčnico,
• pri pogledu postrani vzdolž stene ni videti valov, izboklin ali vdolbin,
• letev ob trkanju ne zveni votlo in se ob pritisku ne premika,
• stiki odsekov so tesni, brez rež in stopnic,
• mrežica je v celoti vtisnjena v armirno maso, nikjer ne štrli in ne valovi,
• ploskovna mrežica prekriva mrežico letve z zadostnim preklopom,
• v vogalih oken in vrat so vstavljeni diagonalni trakovi mrežice,
• spodnji robovi nad odprtinami imajo profil z odkapnim robom, kjer ga rešitev zahteva.