Zasip z zemljino in utrjevanje

Zasip pomeni zapolniti vdolbino, torej jarek, jamo, gradbeno jamo ali prostor med temeljem in okoliškim terenom. Nasip pa teren dvigne, na primer pri izravnavi parcele, pod tlemi na terenu ali pod dovozno potjo. Pri obeh delih velja isto načelo: material se vgrajuje v plasteh in vsaka plast se utrdi, preden pride naslednja.

Zakaj ni dovolj jamo zasuti in počakati, da se »usede sama«? Sipek material ima med zrni veliko zraka. Izkopana zemljina se po izkopu poleg tega zrahlja, torej poveča prostornino. Če je ne utrdite, jo dež, zmrzal in obremenitev stiskajo še leta. Posledica so vdolbine okoli hiše, voda, ki teče k temeljem, in razpoke v tlakovcih. Utrjevanje ta proces pospeši in ga opravi nadzorovano v enem dnevu.

Enota v ceniku je kubični meter. V praksi pa se prostornina lahko računa različno: po prostornini izkopa, po projektu v utrjenem stanju ali po pripeljanem materialu v rahlem stanju. Med temi številkami je pogosto opazna razlika. Zato se z izvajalcem pred naročilom dogovorite, kako bo prostornina izmerjena.

Na tej strani cenika so tri sorodne postavke. Razlikujejo se po materialu, s tem pa tudi po tem, kam so primerne in kako se z njimi dela.

Zasip z zemljino in utrjevanjem

Uporabi se primerna zemljina, najpogosteje tista, ki je bila izkopana na gradbišču. Primerna je za jarke na vrtu, za zasip okoli temeljev tam, kjer ne bo utrjene površine, in povsod, kjer želite obnoviti prvotni teren. Zemljina ne sme vsebovati humusa, korenin, lesa, gradbenih odpadkov ali velikih kamnov. Organski ostanki sčasoma strohnijo in pustijo za sabo votline.

Zelo je pomembno, za kakšno zemljino gre. Peščene in gramozne zemljine se lahko utrdijo in dobro prepuščajo vodo. Gline in ilovice so občutljive na vlago: suhe tvorijo trde grude, ki jih ni mogoče dobro utrditi, premočene pa se pod vibracijsko ploščo »valovijo« kot puding. Z glino je mogoče delati, a le pri primerni vlagi, v tanjših plasteh in s primernim strojem. Na Slovenskem je glinenih in ilovnatih tal veliko, zato je ta težava pogostejša, kot bi pričakovali.

Zasip z gramozom ali kamnitim drobljencem

Gramoz ali kamniti drobljenec izberete tam, kjer mora zasip prenašati obremenitev in se ne sme posedati: pod pločnikom, teraso, dovozom do garaže, pri priključkih pod cesto ali ob temeljih, ob katere bo pozneje segal tlak. Za utrjene plasti se uporablja zrnavostno zvezen material, ki mu v Sloveniji večinoma rečejo tampon, na primer frakcija 0/32 ali 0/63. Drobna zrna zapolnijo vrzeli med debelimi, zato se tak zasip utrdi v trdno, nosilno plast.

Povsem drugačen je čist pran gramoz, na primer frakcija 16/32. Med zrni ostanejo vrzeli, skozi katere teče voda, zato je primeren kot drenažni obsip ob drenažni cevi. Utrdi se le malo in kot nosilna plast pod tlakovce brez dodatne obdelave ni primeren. V praksi se pogosto zgodi, da se ta dva materiala zamenjata, potem pa se kdo čudi, zakaj se »gramoz ne da utrditi«.

Nasipi iz gramozno-peščenega materiala z utrjevanjem

Gramozno-peščeni material, na primer frakcije 0/32, je naravno pridobljen agregat z bolj zaobljenimi zrni in deležem peska. Uporablja se za večje nasipe, ko je treba dvigniti teren pod tlemi na terenu, pod temeljno ploščo po projektu, pod utrjenimi površinami ali za izravnavo parcele. Utrjuje se dobro in enakomerno, z vodo pa se znajde bolje kot ilovnata zemljina. Pod tlemi enodružinske hiše je v projektu pogosto neposredno predpisan gramozno-peščeni material ali tampon določene debeline in z zahtevano nosilnostjo.

Kako se odločiti

• Tam bo vrt ali trata: praviloma zadošča kakovostna izkopana zemljina, na vrhu humus.
• Tam bodo tlakovci, pločnik ali dovoz: tampon ali gramozno-peščeni material, vsaj v zgornjih plasteh.
• Teren je treba dvigniti pod objektom: gramozno-peščeni material ali tampon po projektu, s preverjeno nosilnostjo.
• Odvajati je treba vodo: pran gramoz z geotekstilom, ne ilovica.

Zasipa ni mogoče razveljaviti brez ponovnega kopanja. Zato se splača pred njim ustaviti in preveriti, ali je pod zemljo res vse dokončano.

• Cevi in kabli so položeni in pregledani. Kanalizacija mora imeti pravilen padec, vodovod mora biti tlačno preizkušen. Plinski in električni priključek polaga in preveri usposobljeno podjetje, zasipati pa se začne šele, ko ti izvajalci potrdijo, da je njihov del končan.
• Vodi so izmerjeni. Pri priključkih in komunalnih vodih geodet pred zasipom posname njihovo lego. Pozneje to ni več mogoče.
• Hidroizolacija temeljev je zaščitena. Na izolaciji mora biti čepasta folija, toplotna izolacija iz XPS ali druga zaščita, da je kamni v zasipu ne poškodujejo.
• Beton ima zadostno trdnost. Kletne in temeljne stene se zasipajo šele, ko so dovolj strjene, po navodilih statika pa pogosto šele po izdelavi stropa, ki steno podpre od zgoraj.
• Na dnu izkopa ni vode, snega ali blata. V vodo in na zamrznjeno dno se ne zasipa.
• Jasno je, kam se odloži material in kje lahko vozi stroj. Bager, nakladalnik in vibracijska plošča potrebujejo dostop. Ozek prehod ob sosedovi ograji ali greda, ki se ne sme poškodovati, spremeni celoten način dela.

Pri večstanovanjski stavbi in skupnem zemljišču se pred začetkom dogovorite z upravnikom in etažnimi lastniki, kje bo stal stroj, kam se bo odlagal material in kako bo urejena okolica po končanem delu.

Obsip vodov in prve plasti

Ob ceveh in kablih se najprej naredi obsip, torej droben material okoli voda, najpogosteje pesek ali drobni tampon brez ostrih kamnov. Obsip praviloma sega približno 10 do 30 cm nad teme cevi, natančno debelino določa projekt ali proizvajalec cevi. Ob straneh cevi se material previdno ročno ali z lahkim nabijačem podbije, da cev leži trdno in se ne premika vstran. Neposredno nad cevjo se s težko ploščo ne utrjuje, dokler nad njo ni dovolj debele plasti. V obsip ali tik nad njim se položi opozorilni trak ustrezne barve, ki ob prihodnjem kopanju opozori, da je spodaj vod.

Vgrajevanje po plasteh

Nad obsipom se material vgrajuje v enakomernih plasteh. Pri običajni vibracijski plošči je debelina ene rahle plasti približno 20 do 30 cm, pri lahki plošči manj, pri težkem valjarju več. Natančne vrednosti navaja proizvajalec stroja. Debelejša plast se utrdi le na vrhu, pod njo pa ostane rahel material. To je najpogostejši vzrok poznejšega posedanja.

Vsako plast prevozite s strojem večkrat v pasovih, ki se prekrivajo, dokler se površina ne neha vidno posedati in stroj začne »poskakovati«. Pri zasipu okoli objekta se napreduje enakomerno po obodu, da na eno stran stene ne pritiska več kot na drugo.

Primeren stroj

• Vibracijska plošča: univerzalen stroj za peske, gramoze in tampon. Lahka plošča za ozke jarke, težja reverzibilna plošča za površine in debelejše plasti.
• Vibracijski nabijač (»žaba«): ozek in z močnejšimi udarci, primeren za jarke, ob stenah, ob jaških in za vezljive ilovnate zemljine, ki jih plošča slabo utrdi.
• Valjar: za velike površine in nasipe pod cestami in parkirišči.
• Bager z utrjevalno ploščo na roki: za globoke in široke izkope, v katere človek s ploščo ne more varno stopiti.

Vlažnost materiala

Material se najbolje utrdi pri tako imenovani optimalni vlažnosti. V praksi to pomeni, da se zemljina v dlani stisne v kepo, ki drži, a se ne maže in iz nje ne teče voda. Presuh gramoz in pesek rahlo polijete z vodo. Premočeno ilovico pustite, da se osuši, jo razgrnete ali zamenjate z ustreznejšim materialom. Utrjevanje premočene gline je navadno izguba časa, material se le premika z ene strani na drugo.

Ob temeljih in kletnih stenah

Tik ob steni se utrjuje previdno, z lažjim strojem in v tanjših plasteh. Težka plošča ali valjar lahko svežo steno potisne in poškoduje. Zgornja plast zasipa ob hiši se izvede s padcem stran od hiše, da voda ne teče k temeljem. Če bodo sledili tlakovci, pločnik ob hiši ali terasa, se zgornje plasti izvedejo iz tampona.

Koliko časa traja

Pri jarku za priključek se zasip praviloma opravi v nekaj urah do enem dnevu. Zasip okoli enodružinske hiše ali večji nasip pod tla traja glede na dostop in količino od enega do več dni. Za razliko od betona tu ni treba čakati, da material dozori. Če pa je treba izmeriti nosilnost, se nadaljnja dela, na primer podložni beton, začnejo šele po vrednotenju preizkusa.

Zahtevnost zasipa ni odvisna le od prostornine. Enako število kubikov lahko enkrat pomeni udobno delo z nakladalnikom, drugič pa ves dan prevažanja s samokolnico.

Delo olajša:

• dober dostop za bager ali nakladalnik in deponija materiala tik ob izkopu,
• peščena ali gramozna zemljina z ustrezno vlago,
• širok izkop, v katerem lahko s ploščo utrjujete brez ovir,
• suho vreme in izkop brez talne vode.

Delo podaljša in oteži:

• ročno prenašanje materiala čez vrt, hišo ali ozek prehod,
• veliko vodov v enem jarku, jaški in križanja, okoli katerih je treba utrjevati ročno,
• ilovnata ali glinena zemljina, mokra po dežju, ki jo je treba osušiti ali zamenjati,
• neprimerna izkopana zemljina, ki jo je treba odpeljati in pripeljati nadomestni material,
• zahteva po merjenju nosilnosti in ponovnem utrjevanju, če preizkus ne uspe,
• globok izkop z zavarovanimi stenami, kjer se opaž odstranjuje postopoma z zasipom.

• Zasip naenkrat, brez plasti. Ves jarek se zasuje z bagrom, po vrhu pa se zapelje s ploščo. Površina je videti trdna, a v eni do dveh zimah vzdolž jarka nastane vdolbina.
• Zemljina s humusom, koreninami ali gradbenimi odpadki. Organski del strohni, odpadki tvorijo votline. To se pokaže kot lokalne udrtine, pogosto šele po letih.
• Kamni ob cevi ali izolaciji. Oster kamen pod obremenitvijo prebije cev ali hidroizolacijo. Posledica je vlažna klet ali netesna kanalizacija, ki jo je treba znova odkopati.
• Utrjevanje s težkim strojem neposredno nad cevjo. Cev se deformira ali popusti spoj. Pri pregledu kanalizacije s kamero se nato najde »upognjena« cev ali voda, ki stoji v posedku.
• Premočena ilovica ali zmrznjen material. Mokre gline ni mogoče utrditi, zmrznjena zemljina se po odtajanju posede. Enako velja za sneg, ki se znajde v izkopu.
• Zasip ob premalo strjeni steni ali enostranski pritisk. Stena se lahko nagne ali poči. To je draga popravila, ki se ji izognete s potrpežljivostjo.
• Drenažni gramoz namesto nosilne plasti. Pod tlakovci se pran gramoz premika, tlak valovi in se ugreza.
• Padec terena proti hiši. Meteorna voda teče v zasip k temeljem in si išče pot v klet.
• Manjkajoč opozorilni trak ali geodetski posnetek. Nihče ne ve natančno, kje poteka vod, in ob prihodnjem kopanju ga nekdo prebije.

Sami lahko razumno opravite zasip plitvega jarka, na primer za namakanje, vrtni kabel, ki ga je položil elektroinštalater, ali drenažo, ter utrjevanje podlage pod manjši pločnik. Vibracijsko ploščo si lahko izposodite v izposojevalnici orodja. V globoke jarke, v izkope z nestabilnimi stenami in k priključkom plina, elektrike ali vodovoda ne hodite, tam je delo za strokovno podjetje. Če med delom zavohate plin, se takoj umaknite na varno, ne uporabljajte ognja ali električnih stikal in pokličite 112 ali dežurno službo svojega distributerja plina.

1. Preveriti, kje potekajo podzemni vodi, in ne kopati ali utrjevati na slepo.
2. Očistiti dno jarka vode, blata, korenin in kamnov.
3. Pripraviti material: pesek za obsip, primerno zemljino brez humusa in odpadkov, po potrebi tampon.
4. Okoli cevi ali kabla nasuti pesek in ga ob straneh ročno podbiti.
5. Nad vod dosuti zaščitno plast peska in položiti opozorilni trak.
6. Nadaljnji material vgrajevati v plasteh približno 15 do 20 cm.
7. Preveriti vlago: zemljina naj v dlani drži obliko, a se ne sme mazati.
8. Vsako plast večkrat prevoziti s ploščo v pasovih, ki se prekrivajo.
9. Ob stenah, jaških in v kotih dodatno utrditi z ročnim nabijačem.
10. Zadnjo plast izvesti s padcem stran od hiše in nanesti humus ali podlago za tlakovce.
11. Po nekaj deževjih preveriti, ali se površina ni posedla, in morebitne posedke dosuti.

Pri delu s ploščo nosite trdno obutev, zaščito za sluh in rokavice. Plošče ne puščajte delovati na mestu, v jarek pa jo spuščajte v dvoje, ne z metanjem.

Pri običajnem zasipu na vrtu zadošča preprosto preverjanje. Utrjena površina se pod čevljem ne udira, jeklena palica se vanjo težko zabije in po prehodu plošče ne ostajajo globoke sledi. Neenakomerna mesta, kjer gre palica nenadoma lahko, razkrijejo premalo utrjeno plast.

Pod tlemi, temeljnimi ploščami, cestami in parkirišči projekt praviloma predpiše nosilnost ali stopnjo zgoščenosti. Preverja se z obremenilnim preizkusom s statično krožno ploščo, pri katerem se meri deformacijski modul, ali s hitrejšo dinamično ploščo. Pri pomembnih nasipih se včasih gostota utrjene plasti primerja z laboratorijskim preizkusom materiala. Vrednosti, ki jih je treba doseči, določi projektant po standardih SIST EN, ne izvajalec zasipa. Če preizkus ne ustreza, se plast dodatno utrdi ali zamenja in se meri znova.

Pri kanalizacijskem priključku se po zasipu splača naročiti pregled s kamero. Pokaže, ali se cev pri utrjevanju ni upognila in ali spoji držijo.

Ob prevzemu se sprehodite po površini, jo primerjajte s projektom in zahtevajte dokumente, ki jih boste pozneje potrebovali pri nadaljnjih delih ali pri morebitnih popravilih.

• vodi so bili pred zasipom pregledani, preizkušeni in geodetsko posneti,
• obsip vodov je iz peska ali drobnega materiala brez ostrih kamnov,
• opozorilni trak je položen nad vsemi vodi,
• uporabljen material ustreza dogovoru ali projektu in ne vsebuje humusa, korenin ali gradbenih odpadkov,
• zasip je bil izveden po plasteh in vsaka plast je bila utrjena,
• hidroizolacija in njena zaščita ob temeljih nista poškodovani,
• površina je ravna, brez vdolbin in mehkih mest,
• teren okoli hiše ima padec stran od objekta,
• pri površinah z zahtevano nosilnostjo je na voljo zapisnik o preizkusu,
• dogovorjeno je, kako je bila izmerjena prostornina in kaj se zgodi, če se zasip v prvih mesecih posede.