Strojni izkop gradbene jame

Gradbena jama je ploskovni izkop, ki je praviloma širok več metrov in zajema celoten tloris objekta ali njegov večji del. Jarki za pasovne temelje in jarki za priključke so ločene postavke. Kopljejo se z drugačnimi žlicami in po drugačnem postopku. Jamo potrebujete predvsem pri teh gradnjah:

• enostanovanjska hiša s kletjo ali delno vkopano kletjo,
• hiša na nagnjeni parceli, kjer se del etaže vreže v teren,
• temeljna plošča, pri kateri je treba odstraniti neprimerno zemljino in jo nadomestiti z utrjenim gramozom,
• bazen, greznica, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik deževnice ali podzemna garaža,
• prizidek s kletjo ob obstoječi hiši.

Zakaj se jama tudi pri manjših gradnjah koplje strojno? Ročno bi nekaj deset kubičnih metrov kopali več tednov, stene pa bi se medtem rušile ob vsakem dežju. Bager isto delo opravi v dnevu ali dveh, izkušen strojnik pa dno izravna na nekaj centimetrov natančno.

Kako se izračuna prostornina v kubičnih metrih

Izkop se meri v raščenem stanju, torej po prostornini, ki jo je zemljina zavzemala v terenu pred izkopom. V prostornino spadajo tloris objekta, delovni prostor okoli njega in prostornina poševnih brežin. Delovni prostor je pas okoli bodočih zidov. Zidarji in izvajalci hidroizolacije ga potrebujejo, da lahko izdelajo hidroizolacijo in toplotno izolacijo kleti. Praviloma je širok približno pol metra do meter, odvisno od projekta.

Pri odvozu računajte s tem, da se izkopana zemljina razrahlja in zavzame več prostora kot v terenu. Pri peščeni zemljini je razlika manjša, pri glinasti in kamniti večja, pogosto za petino do tretjino. Zato števila tovornjakov ne morete določiti samo z množenjem dimenzij jame. Pri primerjavi ponudb preverite, ali izvajalec obračunava prostornino po projektu, po dejanski izmeri ali po številu odpeljanih tovornjakov.

Projekt in zakoličba objekta

Izkop se izvaja po projektu, zato morajo biti pred začetkom jasni tloris, globina dna in višinska kota pritličja. Geodet objekt zakoliči in postavi gradbene profile ali zakoličbene točke zunaj bodoče jame, da jih bager ne uniči. Določi tudi višinsko točko, na katero se pozneje navezujejo vse meritve globine.

Brez zakoličbe se hitro zgodi, da hiša pristane nekaj deset centimetrov drugje, kot bi morala, ali preblizu meje parcele. Takšne napake ni mogoče popraviti, ko je jama enkrat izkopana.

Komunalni vodi v zemlji

Pod travo lahko potekajo plinovod, električni kabli, vodovod, kanalizacija ali telekomunikacijski vodi. Njihovo lego je treba ugotoviti vnaprej pri upravljavcih vodov in jih dati na terenu zakoličiti. V bližini zakoličenih vodov se ne koplje z žlico, temveč ročno ali zelo previdno, po navodilih upravljavca.

Če bager poškoduje plinovod ali zavohate plin, takoj ustavite stroj, se umaknite, nikogar ne pustite blizu in pokličite dežurno službo distributerja plina ali številko 112. Ne uporabljajte odprtega ognja in ne prižigajte stikal. Poškodovanega električnega kabla se nihče ne sme dotikati. Popravilo je izključno stvar distributerja električne energije in usposobljenega elektroinštalaterja.

Geomehanske raziskave

Pri hiši s kletjo ali na pobočju se geomehanska raziskava tal zelo izplača. Geomehanik ugotovi, kakšna zemljina je v globini temeljev, ali je tam podtalnica in kakšni nakloni brežin so varni. Brez teh podatkov se naklon sten in način odvodnjavanja določata šele med kopanjem, pogosto po prvem zdrsu.

Slovenija ima na majhnem prostoru zelo različna tla. Na Ljubljanskem barju in drugih nizkih, mokrih območjih so tla pogosto mehka in podtalnica visoka. Na Krasu in v drugih kamnitih predelih se hitro naleti na skalo. V gričevnatih krajih je veliko nagnjenih parcel z glinastimi tlemi, ki se ob dežju rade plazijo. Vsak od teh primerov zahteva drugačen pristop že pri izkopu.

Dostop, prostor in odvoz

• dovozna pot mora prenesti bager in tovornjake, mehak teren po dežju jih morda ne bo zdržal,
• na parceli potrebujete prostor za začasno deponijo zemljine, ki jo boste uporabili za zasip,
• drevesa, nadzemni vodi in ograja ne smejo biti v napoto, ker bi jih stroj lahko poškodoval,
• vnaprej se dogovorite, kam se odpelje odvečna zemljina in kdo poskrbi za deponijo ali nadaljnjo uporabo.

Pri sosednjih objektih je smiselno pred začetkom del njihovo stanje dokumentirati s fotografijami. Če se pozneje pojavi razpoka, boste lahko dokazali, ali je bila tam že prej.

Postopek se razlikuje glede na velikost jame, osnovni koraki pa so skoraj vedno enaki:

1. Preveriti zakoličbo objekta, višinsko točko in lego zakoličenih vodov.
2. Odstraniti humus, torej zgornjo rodovitno plast, in ga deponirati ločeno na robu parcele.
3. Označiti obris jame z delovnim prostorom in zgornjim robom brežin.
4. Kopati v plasteh od enega roba, zemljino nakladati neposredno na tovornjake ali na začasno deponijo.
5. Sproti oblikovati brežine po določenem naklonu ali vgrajevati varovanje sten.
6. Globino preverjati z nivelirjem ali laserjem glede na višinsko točko.
7. Zadnjih nekaj centimetrov nad temeljnimi tlemi očistiti s planirno žlico brez zob ali ročno.
8. Izdelati črpalno poglobitev in urediti odvodnjavanje dna, če se pojavi voda.
9. Predati jamo statiku ali geomehaniku v pregled temeljnih tal, če to zahteva projekt.

Humus se loči zato, ker ga boste še potrebovali na vrtu. Če se pomeša z ilovico in gramozom iz globine, ni več uporaben, poleg tega pa po nepotrebnem poveča količino za odvoz.

Posebej pomemben je zadnji korak kopanja. Zobje žlice razrahljajo zemljino pod dnom. Če se jama poglobi preveč in se nato zasuje z rahlo zemljino, nastane mehko mesto, ki se pozneje posede. Izkušen strojnik zato koplje tik nad zahtevano koto in dno poravna z gladko žlico v poševnih potegih.

Koliko časa traja

Jama za običajno enostanovanjsko hišo s kletjo se ob dobrem dostopu in lahki zemljini praviloma izkoplje v enem do treh dneh. Več časa vzamejo skalna podlaga, utesnjen prostor, počasen odvoz ali podtalnica. Jama naj ne ostane odprta dlje, kot je nujno. Dež in zmrzal zmanjšujeta nosilnost dna, zato je dobro čim prej nadaljevati s podložnim betonom ali gramoznim nasutjem. Tako zaščitite izdelano dno.

Poševne brežine ali varovanje sten

Navpična stena izkopa brez varovanja je v običajni zemljini varna le do majhne globine, praviloma približno do 1,25 metra, pa še to samo v vezljivi in suhi zemljini. Globlje jame je treba izvesti z brežinami ali zavarovati. Zdrs stene lahko zasuje človeka tudi takrat, ko je stena na videz trdna.

Brežine so najpreprostejša rešitev, če je na parceli dovolj prostora. Stene se izkopljejo poševno, z naklonom glede na vrsto zemljine. Sipek pesek potrebuje bolj položno brežino, trdna glina lahko bolj strmo. Slabost je večja prostornina izkopa in zato tudi večji zasip.

Varovanje gradbene jame se uporablja tam, kjer brežina ni mogoča, na primer ob meji parcele, ob sosednji hiši ali ob cesti. Uporabljajo se jeklene zagatnice, berlinsko varovanje z jeklenimi stebri in lesenimi ali betonskimi polnili, razpiralni opaži ali pilotne stene. Varovanje projektira statik in je ločena postavka. Pri izbiri izvajalca vprašajte, ali ga zna izvesti sam ali s kom sodeluje.

Izkop ob sosednjem objektu

Če jama sega globlje od temeljev sosednje hiše in je blizu nje, lahko zemljina pod temelji soseda izgubi oporo. Rešitev mora zasnovati statik. Običajni postopki so kopanje v kratkih kampadah, podbetoniranje temeljev ali varovanje sten. Brez načrta ne kopljite, tudi če se zdi, da gre le za kratek odsek.

Podtalnica in meteorna voda

Voda v jami razmoči dno in zmanjša stabilnost brežin. Pri majhnem dotoku zadošča črpalna poglobitev v najnižjem kotu in potopna črpalka za umazano vodo. Pri višji gladini podtalnice jo je treba znižati, na primer s črpanjem iz vodnjakov ali z igelnimi filtri, kar načrtuje strokovnjak. Meteorno vodo z okoliškega terena je dobro preusmeriti stran od roba jame, da ne odteka po brežinah.

Če geomehanik ugotovi visoko podtalnico, to vpliva tudi na zasnovo kleti. Verjetno bosta potrebna vodotesni beton ali hidroizolacija proti pritisni vodi. To je bolje vedeti pred kopanjem kot po njem.

Za manjše jame in utesnjene parcele se uporabljajo minibagri in kombinirani rovokopači, ki jim marsikdo kar reče JCB. Za večje jame se uporabljajo gosenični ali kolesni bagri z daljšim dosegom, ki nakladajo neposredno na tovornjake. Večji stroj je hitrejši, a potrebuje trden dostop in prostor za obračanje. Pri ponudbi vprašajte, kateri stroj izvajalec načrtuje in kako bo prišel na parcelo.

Na zahtevnost in s tem na ceno izkopa najbolj vplivajo te okoliščine:

• vrsta zemljine: pesek in ilovica se kopljeta lahko, trda glina in gramoz težje, skalna podlaga lahko zahteva hidravlično kladivo,
• globina jame in potreba po brežinah ali varovanju sten,
• dostop do parcele, širina vhoda, naklon terena in oddaljenost od ceste,
• komunalni vodi v zemlji, ki zahtevajo ročno kopanje,
• podtalnica in potreba po črpanju,
• oddaljenost deponije in način nakladanja zemljine,
• stari temelji, beton, korenine dreves ali gradbeni odpadki v zemlji,
• zahteve glede natančnosti dna in čiščenja cest po izvozu tovornjakov.

Na starejših parcelah po vaseh se v praksi pogosto zgodi, da se pod travo najdejo ostanki stare hiše, vodnjaki, greznice ali zasuti odpadki. Takšne najdbe podaljšajo delo, včasih pa je treba urediti tudi njihovo odstranitev. Če za kaj takega veste, to izvajalcu povejte vnaprej.

Kam z zemljino

Del zemljine običajno ostane na parceli za zasip in ureditev okolice. Preostanek se odpelje. Izkopana zemljina, ki je ne porabite na gradbišču, lahko postane odpadek in mora končati na mestu, ki jo sme sprejeti. Vnaprej se dogovorite, ali odvoz in odlaganje uredi izvajalec izkopa ali za to poskrbite sami. Zemljine, onesnažene z oljem, gradbenimi ostanki ali starimi odpadki, ne smete kar razgrniti po vrtu.

Izkop je šele začetek verige del in vsak člen potrebuje nekaj od prejšnjega:

• geodet zakoliči objekt pred izkopom, pri večjih gradnjah pa izmeri tudi izdelano jamo,
• geomehanik ali statik pregleda temeljna tla, torej ali zemljina na dnu ustreza predpostavkam projekta,
• ekipa za betoniranje potrebuje jamo takoj po predaji, da dno ne razmoči in ne zmrzne,
• vodoinštalater mora vedeti, kje bodo preboji kanalizacije in priključkov skozi temelje,
• izvajalci hidroizolacije potrebujejo dovolj delovnega prostora okoli kletnih zidov,
• zasip se izvede šele po hidroizolaciji, zaščiti izolacije in drenaži, v plasteh in z utrjevanjem.

Zakaj je časovni potek tako pomemben? Če betonerji pridejo šele čez dva tedna, je lahko jama po dežju videti povsem drugače. Razmočeno dno je treba očistiti, včasih tudi poglobiti in nadomestiti z gramozom. Zato se termin izkopa načrtuje po terminu betoniranja, ne obratno.

• pregloboko dno, zasuto z rahlo zemljino: pod temelji nastane mehko mesto, hiša se neenakomerno posede in v zidovju se pojavijo razpoke,
• premalo delovnega prostora: izvajalci hidroizolacije nimajo kje delati, izolacija se naredi na hitro in klet pozneje vlaži,
• prestrme brežine: stene zdrsnejo v jamo, ogrozijo ljudi in zasujejo že izdelano dno,
• zemljina deponirana tik ob robu: obremeni brežino in poveča nevarnost zdrsa, praviloma se odlaga vsaj meter od roba, pri globljih jamah dlje,
• nerešena voda: razmočeno dno izgubi nosilnost in pod betonom ostane blato,
• pomešan humus in podlaga: vrt nima kakovostne zgornje plasti, odvoz pa je po nepotrebnem večji,
• kopanje brez zakoličbe vodov: poškodovana cev ali kabel, prekinitev del in nevarnost poškodb,
• predolgo odprta jama: dež in zmrzal poslabšata dno, brežine pa se postopoma rušijo.

Veliko teh napak ni vidnih takoj. Mehko mesto pod temelji se pokaže šele čez leta, ko je hiša dokončana in je popravilo zelo zahtevno. Zato se pregled dna izplača tudi pri manjših gradnjah.

Varnost na gradbišču

Odprta jama je nevarna predvsem za otroke in za ljudi, ki na gradbišče pridejo zvečer. Rob jame je treba ograditi ali jasno označiti. Med delom stroja se nihče ne sme zadrževati v dosegu roke bagra ali pod tovornjakom, ki se nalaga. V jamo se ne stopa, dokler strojnik ne konča in dokler ni jasno, da so brežine stabilne. Za vstop in izstop služi lestev ali položna rampa, ne skakanje s stene.

Zaradi teh tveganj izkop gradbene jame ni delo za domače mojstre. Strojno kopanje v globino, stabilnost sten in bližina vodov sodijo v roke izkušenega strojnika in strokovnjakov, ki jamo načrtujejo.

Pri prevzemu vzemite s seboj projekt in mirno obhodite jamo s strojnikom ali vodjo gradbišča. Globino naj preverijo z nivelirjem glede na višinsko točko, ne na oko. Če projekt zahteva pregled temeljnih tal s strani geomehanika ali statika, zapisnik shranite, prav vam bo prišel tudi pozneje.

• dimenzije jame ustrezajo projektu, vključno z delovnim prostorom,
• globina dna se ujema s projektom v razumni toleranci in je preverjena z instrumentom,
• dno je ravno, brez razmočenih mest, rahle zemljine in sledi zob žlice,
• brežine imajo dogovorjen naklon in ne kažejo razpok ali odlamljanja,
• varovanje sten, če je bilo potrebno, je izvedeno po načrtu statika,
• črpalna poglobitev in odvodnjavanje delujeta in voda ne stoji na dnu,
• zakoličeni vodi so nepoškodovani in vidno označeni,
• humus in zemljina za zasip sta deponirana ločeno in dovolj daleč od roba jame,
• gradbeni profili in višinska točka so ostali nepoškodovani,
• dovozna pot in javna cesta sta očiščeni,
• rob jame je zavarovan pred padcem,
• dogovorjeno je, kdaj pride ekipa za betoniranje, do takrat pa je dno zaščiteno.