Ročni izkop zemljine 1. do 4. kategorije

Ročni izkop se v ceniku obračunava v kubičnih metrih. Meri se prostornina zemljine v raščenem stanju, torej takšne, kot je ležala v tleh pred kopanjem. Če je jarek dolg 10 m, širok 0,4 m in globok 0,8 m, to pomeni 3,2 m³ izkopa. Izkopana zemlja se namreč razrahlja in na kupu zavzame več prostora, odvisno od vrste zemljine praviloma približno za desetino do tretjino več. Na to pomislite, ko naročate zabojnik ali načrtujete, kam boste zemljo odložili.

Sama postavka izkopa pomeni razrahljanje zemljine, metanje ali iznašanje na rob izkopa in grobo poravnavo dna. Druga opravila so v popisih del praviloma navedena posebej:

• prevoz zemlje s samokolnico na bolj oddaljeno mesto na parceli,
• nakladanje in odvoz zemlje z gradbišča,
• zavarovanje sten izkopa z opažem ali razpiranjem,
• črpanje vode iz izkopa,
• zasip in utrjevanje po plasteh,
• odstranitev humusa, če se odlaga ločeno.

Ko primerjate ponudbe, preverite, ali res primerjate enako. Ena ekipa ima lahko v ceni tudi prenos izkopane zemlje za hišo, druga jo pusti ležati ob robu jarka.

Ročno ali s strojem?

Mini bager v eni uri izkoplje toliko kot dva delavca v enem dnevu. Ročno delo pa ima svoje mesto. Je natančnejše, ne trese okolice, ne poškoduje trate in tlakovanja z vožnjo stroja, ob vodih pa je pogosto edina razumna možnost. V praksi se obe metodi kombinirata: stroj izkoplje glavnino, ročno pa se dočistijo vogali, dno in mesta ob ceveh in kablih.

V popisih del se zemljine razvrščajo po tem, kako težko se kopljejo. Višja kot je kategorija, težje se zemljina razrahlja in manj je delavec izkoplje v enem dnevu. Na tej strani se srečajo tri različice: osnovna postavka za zemljino 1. do 2. kategorije ter dve različici za izkop do globine 1 m v zemljini 3. in 4. kategorije.

1. do 2. kategorija: lahka zemljina

Sem spadajo humus, peski, sipke in rahlo vezljive zemljine ter lahke ilovice brez večjih kamnov. Koplje se z lopato, kramp je potreben le občasno. Delo gre hitro, vendar se stene izkopa v suhem pesku zlahka usujejo. Pri lahki zemljini zato ne podcenjujte zavarovanja sten, čeprav je samo kopanje videti preprosto.

3. kategorija: srednje težka zemljina

Značilne so vezljive ilovice, glinaste zemljine, peščeni prod z manjšimi kamni in uležana zemlja okoli starejših hiš. Brez krampa tu ne gre, lopata se v tla zarije le s težavo. Učinek dela se opazno zmanjša, delavec se hitreje utrudi. Pozor pri mokri glini: lepi se na orodje, in zemljina, ki bi se v suhem vremenu kopala kot 3. kategorija, se v deževnem obdobju spremeni v zelo počasno delo. To v Sloveniji ni redkost, saj so glinasta tla pogosta v mnogih nižinskih in gričevnatih predelih.

4. kategorija: težka zemljina

Trde, izsušene gline, prod s skalami, zemljine z veliko kamenja in stara nasutja z gradbenimi odpadki in ostanki betona. Koplje se s krampom in lomilko, včasih pomaga električno rušilno kladivo. Vsak večji kamen je treba razbiti ali izkopati. Učinek je v primerjavi z lahko zemljino nekajkrat manjši. Na krasu in v hribovitih predelih se pod tanko plastjo prsti pogosto hitro pokaže skala, kar delo še dodatno upočasni.

Kako ugotoviti kategorijo še pred začetkom

Zanesljivo vam pove poskusna sonda. Na enem ali dveh mestih izkopljite jamo do načrtovane globine in poglejte, kaj prihaja na dan. Pomaga tudi geomehansko poročilo, če ga imate za projekt hiše, ali izkušnja sosedov. Pogosto se zgodi, da je zgornja plast lahka, od globine približno pol metra naprej pa se začne trda glina ali prod s kamni. Pri dogovoru z ekipo je pametno vnaprej določiti, kako se bo obračunalo, če se kategorija zemljine med delom spremeni.

Podzemni vodi

To je najpomembnejši korak celotnega dela. Preden se v tla zasadi prva lopata, morate vedeti, kaj je pod zemljo. Podatke o poteku vodov lahko dobite pri upravljavcih omrežij (plin, elektrika, voda in kanalizacija, telekomunikacije), ki na zahtevo vode tudi zakoličijo neposredno na parceli. Splošen pregled ponuja tudi zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, vendar ta ni vedno dovolj natančen za kopanje, zato je zakoličba na terenu varnejša pot. Na lastni parceli se spomnite tudi svojih vodov: priključka na vodnjak, kabla do garaže, namakalnega sistema, drenaže, greznice ali ponikovalnice.

V bližini zakoličenih vodov se koplje previdno, ročno in brez rušilnega kladiva. Če naletite na opozorilni trak ali peščeno posteljico, je vod blizu.

Zakoličba izkopa in prostor za zemljo

Obris izkopa označite z vrvico, količki ali sprejem, globino pa določite od trdne točke, na primer od praga hiše. Dogovorite se, kam bo šla zemlja. Izkopane zemlje ne smete odlagati tik ob robu, praviloma vsaj približno pol metra stran, da ne obremenjuje stene izkopa in ne pada nazaj. Humus je pametno odložiti na poseben kup, kasneje vam bo prišel prav pri urejanju okolice. Če se zemlja odvaža, naročite zabojnik pravočasno in ga postavite tako, da do njega vodi razumna pot s samokolnico.

Povezava z drugimi deli

Izkop je skoraj vedno uvod v naslednje delo. Za temelje se dogovorite z ekipo, ki bo betonirala, da bo beton na voljo kmalu po izkopu. Pri jarkih za priključke naj vodoinštalater ali elektroinštalater pove, kakšna globina, širina in padec dna so potrebni ter ali bo cev ležala na peščeni posteljici. Tako se izognete dodatnemu poglabljanju ali, nasprotno, preveč izkopanemu dnu.

Kaj mora biti pripravljeno pred prihodom ekipe

• podatki upravljavcev omrežij in zakoličeni vodi,
• označen obris in globina izkopa,
• prost dostop, odstranjeno grmovje, tlakovanje ali robniki,
• dogovorjeno mesto za zemljo ali naročen zabojnik,
• dostop do vode in elektrike, če bo potrebno rušilno kladivo ali črpalka.

Izkušena ekipa začne z odstranitvijo humusa, ki ga odkoplje in odloži na stran. Nato koplje po plasteh, ne pa v globino na enem mestu. Pri jarku se napreduje po odsekih, pri točkovnih temeljih se jama enakomerno poglablja po vsej površini. Steno sproti poravnavajo z lopato, da je navpična ali v dogovorjenem naklonu.

Od globine približno 0,8 do 1 m zemlje ni več mogoče udobno metati na rob. Pri globljih izkopih se zato dela z vmesno stopnico, zemlja se premetava postopoma ali pa se iznaša z vedri. Tudi zato sta različici za težje zemljine na tej strani omejeni na globino do 1 m: z večanjem globine se delo močno upočasni, tveganje pa raste.

Globina se preverja z letvijo in libelo, nivelirjem ali laserjem od trdne točke. Pri temeljih za ograjo, nadstrešek ali prizidek se praviloma koplje do globine, kjer tla ne zmrzujejo. V Sloveniji je ta odvisna od lege in znaša približno 0,8 do 1 m, v višjih in hladnejših predelih tudi več. Natančno vrednost določi projekt. Pri jarkih za cevi je treba upoštevati padec in peščeno posteljico, ki se pod cev še nasuje.

Na koncu se dno očisti. Zrahljana zemlja se izmeče, dno se poravna in po njem se ne hodi po nepotrebnem. Pri temeljih je dobro zadnjih nekaj centimetrov dočistiti šele tik pred betoniranjem, da se dno ne razmoči ali ne zmrzne.

Koliko časa traja

Čas je odvisen predvsem od kategorije zemljine, globine in širine izkopa ter od tega, kako daleč se zemlja prenaša. V lahki zemljini krepak delavec v enem dnevu izkoplje nekaj kubikov, v težki s kamenjem običajno le delček tega. Ozek jarek je na kubični meter počasnejši od široke jame, ker se v njem slabše dela. Deževni dnevi delo še podaljšajo, saj je mokra zemlja težja in se lepi.

Zasutje s steno izkopa spada med najnevarnejše nesreče na gradbišču. Kubični meter zemljine tehta približno dve toni in človeka v jarku lahko zasuje tudi razmeroma plitek izkop. Pravilo iz prakse je preprosto: globlje kot kopljete in bolj sipka kot je zemljina, bolj morate stene zavarovati.

• izkope, globlje od približno 1,25 m, je praviloma treba zavarovati z opažem ali jih izvesti s poševnimi brežinami, v sipki ali mokri zemljini tudi plitvejše,
• naklon brežine je odvisen od zemljine, pesek drži slabše kot vezljiva ilovica,
• izkopane zemlje in materiala ne odlagajte na rob,
• po dežju ali zmrzali stene pred vstopom preverite,
• v globljem jarku naj nihče ne dela sam.

Pri vodih veljajo strogi ukrepi. Če poškodujete plinovod ali zavohate plin, takoj zapustite mesto, ne uporabljajte ognja ali električnih naprav in pokličite 112 ter dežurno službo distributerja zemeljskega plina. Poškodovanega električnega kabla se ne dotikajte, umaknite se in obvestite distributerja električne energije. Kakršno koli delo na električnih vodih sme opraviti le usposobljen elektroinštalater.

Previdni bodite tudi pri izkopu tik ob obstoječi hiši. Kopanje pod nivo njenih temeljev ali pod njimi lahko poruši njihovo stabilnost. To ni več običajen izkop, temveč poseg v nosilno konstrukcijo, ki ga mora presoditi statik in izvesti strokovno podjetje.

Zahtevnosti in s tem cene ročnega izkopa ni mogoče oceniti samo po kubikih. Enaka količina je lahko preprosto delo za pol dneva ali mučno garanje za ves teden.

Delo olajšajo:

• lahka, suha zemljina brez kamnov,
• prost prostor okoli izkopa in kratka pot za samokolnico,
• možnost, da zemlja ostane na parceli,
• izkop v enotni globini brez vodov v bližini.

Delo otežijo:

• trda glina, prod s skalami ali staro nasutje z gradbenimi odpadki,
• korenine dreves, ki jih je treba sekati,
• podtalnica ali dež, ki zalije jarek,
• ozka mesta, kopanje ob steni ali pod previsom strehe,
• vodi, ob katerih je treba napredovati centimeter za centimetrom,
• večja globina, opaženje in iznašanje zemlje z vedri,
• dolgi prenosi zemlje čez vrt ali po stopnicah.

Pregloboko izkopano dno. Če se izkop poglobi bolj, kot je treba, nato pa se dno dosuje z rahlo zemljo, nastane mehka plast. Temelj ali cev se na njej posede. Poglobljeno mesto je treba zapolniti z betonom ali utrjenim gramozom, ne z zemljo s kupa.

Razmočeno ali zmrznjeno dno. Če izkop stoji odprt več tednov, se dno razmoči, spremeni v blato in pozimi zmrzne. Takšna zemljina izgubi nosilnost. Izkop za temelje naj čim prej gre pod beton.

Zemlja na robu izkopa. Kup zemlje ob robu pritiska na steno, ta se usuje in del dela je zaman. Huje je, če je takrat v jarku človek.

Kopanje brez podatkov o vodih. Pretrgan kabel ali poškodovan plinski priključek pomeni nevarnost, popravilo na lastne stroške in zamudo pri celotni gradnji.

Napačen padec jarka. Pri kanalizaciji ali drenaži se napačen padec dna prenese na cev. Voda potem zastaja, cev pa se maši.

Zasip v enem kosu. Zemlja, ki jo v jarek vržete naenkrat in brez utrjevanja, se sčasoma posede. Na trati nastane jama, pod tlakovanjem pogreznjena kolesnica. Zasip se izvaja po plasteh, vsaka plast se utrdi.

Plitek jarek za vrtni kabel v zaščitni cevi, ki ga potem priklopi elektroinštalater, drenažo ali temelje za ograjo lahko izkopljete tudi sami, če imate zdrav hrbet in dovolj časa. Globlje izkope, izkope v sipki zemljini ob hiši ter kopanje v bližini plinskih ali električnih vodov prepustite strokovnjakom.

1. Ugotoviti potek vseh vodov na parceli in pridobiti podatke upravljavcev omrežij.
2. Označiti obris izkopa z vrvico in količki ter določiti trdno točko za merjenje globine.
3. Pripraviti orodje: štihačo, lopato, kramp, lomilko, samokolnico, letev, libelo, delovne rokavice in trdno obutev.
4. Odstraniti humus in ga odložiti na poseben kup.
5. Kopati po plasteh in izkopano zemljo odlagati vsaj približno pol metra od roba.
6. Ob zakoličenih vodih kopati previdno, samo z lopato, brez krampa.
7. Sproti meriti globino in pri jarku preverjati padec.
8. Dno poravnati, zrahljano zemljo izmetati in po dnu ne hoditi po nepotrebnem.
9. Po dežju pred vstopom v izkop preveriti, ali se stene rušijo.
10. Izkop čim prej uporabiti, torej zabetonirati ali položiti cev, in ga zasuti po plasteh z utrjevanjem.

Ko je izkop zasut ali zabetoniran, ga ni več mogoče preveriti. Zato ga preglejte pred naslednjim delom, po možnosti skupaj s tistim, ki bo betoniral ali polagal cevi.

• mere in lega izkopa ustrezajo projektu ali dogovoru,
• globina je izmerjena od dogovorjene trdne točke na več mestih,
• dno je ravno, brez zrahljane zemlje, blata in vode,
• pri jarku za cevi ima dno pravilen padec,
• stene so stabilne in pri globljem izkopu zavarovane,
• izkopana zemlja leži na varni razdalji od roba,
• vodi v okolici so nepoškodovani, odkriti vodi pa zaščiteni,
• humus je odložen posebej, če je bilo tako dogovorjeno,
• okolica je pospravljena in odvoz zemlje urejen po dogovoru,
• količina izkopa v kubičnih metrih je skupaj potrjena pred izstavitvijo računa.