Strojni izkop pasovnih temeljev in temeljnih pet

Gre za kopanje jarkov ali jam za temelje s strojem. Največkrat se uporablja mini bager, kombinirani bager (rovokopač) ali gosenični bager. Ročno se pri tem delu očisti le dno in izkoplje tam, kamor stroj ne seže ali kjer potekajo komunalni vodi.

Pasovni temelji (širina od 50 cm)

Pasovni temelji so neprekinjeni jarki pod nosilnimi stenami. Pri enodružinski hiši sklenejo zunanji obris, dodanih je še nekaj notranjih linij pod nosilnimi predelnimi stenami. Širino določi projekt glede na obtežbo in nosilnost tal. Pri običajnih hišah znaša praviloma približno 50 do 60 cm, pri težjih zidovih ali slabših tleh tudi več. Postavka »od 50 cm« pomeni, da se koplje z žlico ustrezne širine. Ožjih jarkov se na ta način ne izdeluje.

Temeljne pete (širina od 80 cm)

Temeljne pete, imenovane tudi točkovni temelji, so samostojne jame pod stebri. Potrebujete jih na primer pod nadstreškom za avto, pokrito teraso, leseno hišo na točkovnih temeljih, jekleno halo ali pod stebri ograje. Tloris je praviloma kvadraten ali pravokoten. Pete so navadno globlje in masivnejše od pasov, ker prenašajo zbrano obtežbo iz ene točke. Stroj pri njih izkoplje veliko majhnih jam, po vsaki se mora premakniti in se natančno nastaviti. Zato je to delo na kubični meter praviloma zamudnejše od neprekinjenega pasu.

Kako se računajo kubiki

Postavka v ceniku velja za kubični meter izkopane zemljine. Prostornina se izračuna iz mer v projektu: dolžina krat širina krat globina. Pri pasovih seštejete vse odseke, pri petah prostornino ene jame pomnožite s številom pet. Vnaprej se dogovorite, ali se obračuna po projektnih merah ali po dejansko izkopani prostornini. V praksi je izkop navadno nekoliko širši, posebej v drobljivih tleh, in razlika je lahko opazna.

Pozorni bodite tudi na razliko med raščeno in razrahljano zemljino. Izkopana zemljina poveča prostornino, pri ilovicah in glinah praviloma za več deset odstotkov. Ko naročate odvoz, zato računajte z večjo količino, kot jo kaže projekt izkopa.

Strojnik lahko dobro in hitro dela le, če ga na gradbišču čaka vse potrebno. Če nekaj manjka, stroj stoji, delavci čakajo, izkop pa se zavleče v slabo vreme. Pred prihodom stroja naj bo pripravljeno:

• projektna dokumentacija z načrtom temeljev, merami, globinami in višinsko koto,
• zakoličba objekta, ki jo opravi geodet, najbolje z gradbenimi profili zunaj območja izkopa, da jih stroj med delom ne poškoduje,
• zakoličba komunalnih vodov pri njihovih upravljavcih (plin, elektrika, voda, kanalizacija, telekomunikacije), označena neposredno na terenu,
• odstranjen humus, torej odrinjena zgornja rodovitna plast, ki jo shranite ob strani in pozneje uporabite pri urejanju okolice,
• dostopna pot za stroj in tovornjak, dovolj široka in nosilna, brez nizkih žic in vej,
• prostor za deponijo zemljine ali dogovorjen odvoz,
• očiščeno zemljišče brez grmovja, gradbenih odpadkov in starih konstrukcij, če njihova odstranitev ni del naročila.

Zakoličbo vodov ljudje včasih podcenijo, češ da »tam ni nikoli nič bilo«. Na starejših parcelah in tam, kjer je bila porušena hiša, pa se pogosto pokažejo priključki, za katere ni nihče vedel. Če pri izkopu poškodujete plinovod ali zavohate plin, takoj prekinite delo, ugasnite stroj, se umaknite na varno razdaljo in pokličite 112 ter dežurno službo distributerja plina. Poškodovanega električnega kabla se nikoli ne dotikajte. Prepustite ga elektroinštalaterju in upravljavcu omrežja.

Pri vrstni gradnji ali izkopu tik ob sosednji hiši se pred začetkom pogovorite s sosedi. Povejte jim, kdaj bo stroj delal, in skupaj si oglejte, v kakšnem stanju je njihov objekt. Fotografije obstoječih razpok na sosednji fasadi pozneje prihranijo marsikateri nesporazum.

Postopek se razlikuje glede na stroj in teren, v glavnih točkah pa je podoben:

1. Prevzeti zakoličbo od geodeta in preveriti gradbene profile, osi in višinsko točko, od katere se meri globina.
2. Označiti obris izkopa na terenu, največkrat s sprejem ali apnom ob napetih vrvicah.
3. Preveriti lego vodov in v njihovi bližini kopati ročno ali zelo previdno.
4. Nastaviti stroj in izbrati žlico ustrezne širine. Za čiščenje dna je primerna žlica brez zob.
5. Kopati jarek v plasteh in sproti preverjati globino z nivelirjem ali laserjem.
6. Odlagati zemljino na stran, kjer ne bo ovirala nadaljnjega dela, in dovolj daleč od roba, da ne obremenjuje sten izkopa. Po potrebi jo nalagati neposredno na tovornjak.
7. Zadnjih nekaj centimetrov odkopati previdno in dno ročno očistiti, da v njem ne ostane razrahljana zemljina.
8. Pri petah preveriti lego vsake jame glede na osi in medsebojne razdalje.
9. Preveriti mere, globine in stanje temeljnih tal ter izkop predati v pregled gradbenemu nadzoru, statiku ali vodji gradbišča.

Temeljna tla so dno izkopa, torej mesto, kjer se temelj sreča z raščeno zemljino. Biti morajo trdna, ravna in nepoškodovana. Se na dnu pokaže drugačna zemljina, kot jo je predvideval projekt? Na primer nasutje, mehka glina ali izvir vode. To je treba s statikom rešiti še pred betoniranjem.

Vrsta zemljine

Vezljive zemljine, torej ilovice in gline, se dobro kopljejo, stene ozkega jarka pa v njih praviloma dlje zdržijo. Občutljive pa so na vodo: po dežju se dno zmehča in izgubi nosilnost. Pesek in prod se kopljeta lahko, a stene se sesipajo, izkop se širi in prostornina raste. Skalnata podlaga ali velike skale lahko zahtevajo hidravlično kladivo, kar delo močno upočasni. V Sloveniji to ni redkost, posebej na kraških in hribovitih območjih. Nasutja, stare kleti in ostanki temeljev pa prinašajo presenečenja, ki jih na začetku nihče ne vidi.

Če imate za parcelo geomehansko poročilo, ga izvajalcu izkopa dajte vnaprej. Tako se na terenu izognete ugibanju in dodatnemu dogovarjanju.

Izbira stroja in žlice

Za enodružinsko hišo se največkrat uporablja mini bager ali kombinirani bager. Mini bager pride tudi na utesnjeno parcelo in manj poškoduje okolico, pri večji količini ali trši zemljini pa je počasnejši. Večji bager koplje hitreje in globlje, potrebuje pa več prostora in nosilen dostop. Širina žlice naj ustreza širini pasu. Če pas kopljete s široko žlico, izkopljete preveč zemljine in pozneje porabite preveč betona.

Globina temeljenja

Dno temelja mora biti pod globino zmrzovanja, da voda, ki v tleh zmrzne, ne dviguje temeljev. V Sloveniji ta globina praviloma znaša približno 80 do 120 cm pod urejenim terenom, odvisno od nadmorske višine in vrste tal. V višjih predelih je lahko tudi več. Konkretno globino vedno določi projekt. Če je nosilna plast globlje, se koplje do nje. Na nagnjenem zemljišču se pasovi pogosto stopničijo, da ni treba po celi dolžini kopati po nepotrebnem globoko.

Pri enakem številu kubikov je izkop lahko preprosto enodnevno delo ali pa zahtevno naročilo za več dni. Delo je lažje, ko:

• je zemljišče ravno, suho in stroj pride do njega brez ovir,
• je zemljina vezljiva, brez kamenja in korenin,
• je okoli dovolj prostora za odlaganje zemljine,
• gre za neprekinjene pasove brez pogostega premikanja stroja,
• so vodi natančno zakoličeni in zunaj izkopa.

Zamudnejše in dražje je delo, ko:

• je dostop ozek, prek sosednje parcele ali čez vrt, ki ga je treba zaščititi,
• stroj naleti na skalo, beton, stare temelje ali štore,
• v jarku stoji podtalnica in jo je treba črpati,
• čez izkop ali ob njem potekajo vodi in je treba del kopati ročno,
• je izkop globok in je treba stene zavarovati z razpiranjem ali brežinami,
• gre za majhno količino, na primer nekaj pet, za katere je stroj vseeno treba pripeljati,
• zemljine ni kam odložiti in jo je treba sproti odvažati.

Odvoz zemljine, deponija, ročno čiščenje, črpanje vode in razbijanje skale so v cenikih navadno ločene postavke. Izvajalca vprašajte, kaj točno vključuje izkop in kaj bo obračunano posebej.

Izkop temeljev ni samostojno delo, ampak prvi člen verige. Pred njim sta geodet in zakoličba vodov, za njim pridejo armiranje in betoniranje. Bolj ko so ti koraki usklajeni, manj časa ostane jarek odprt.

• Geodet naj bo dosegljiv tudi med izkopom, če se profili poškodujejo ali se pojavi dvom o legi.
• Elektroinštalater v izkop položi temeljno ozemljilo, navadno pocinkan valjanec. To mora narediti pred betoniranjem in po projektu, da ga je mogoče pozneje izmeriti in preveriti.
• Priključki in prehodi za vodo, kanalizacijo, elektriko in po potrebi plin se izvedejo z zaščitnimi cevmi skozi temelj. Vodoinštalater in elektroinštalater morata njihovo lego poznati vnaprej. Naknadno vrtanje skozi temelje je nepotrebno delo.
• Statik ali gradbeni nadzor naj temeljna tla pregleda pred betoniranjem.
• Betonarno in črpalko naročite tako, da se betonira čim prej po končanem izkopu.

V praksi se pogosto zgodi, da je izkop končan, na beton pa se čaka teden dni. Medtem dežuje, stene se sesujejo in dno se razmoči. Nato ga je treba čistiti in včasih tudi dokopati.

• Nenatančna zakoličba ali premaknjeni profili. Hiša potem ne sedi pravilno na parceli, stene niso pod pravim kotom ali niso upoštevani odmiki od meje. Takšne napake po betoniranju skoraj ni mogoče popraviti.
• Prekopano dno, nazaj zasuto z zemljino. Razrahljana zemljina se pod obtežbo stisne in temelj se posede. Preglobok del je treba zapolniti z betonom, ne z zemljino.
• Kopanje z zobato žlico do samega dna. Dno ostane razrito in neravno. Zadnjo plast odkopljite z žlico brez zob in jo ročno očistite.
• Premajhna globina. Temelj v območju zmrzovanja lahko pozimi dviguje, v zidovih pa nastanejo razpoke, ki se pokažejo šele po letih.
• Zemljina odložena tik ob robu. Teža zemljine pritiska na stene, te se sesujejo v jarek in ogrožajo ljudi v njem.
• Predolgo odprt izkop. Dež, zmrzal ali izsuševanje poškodujejo temeljna tla. Razmočeno dno je treba pred betoniranjem odstraniti.
• Prezrta drugačna zemljina na dnu. Če se pokaže nasutje ali mehka plast in se betonira brez posveta s statikom, se lahko temelj posede neenakomerno.
• Spodkopani sosednji temelji. Pri izkopu tik ob obstoječem objektu, posebej globlje od njegovih temeljev, ga lahko poškodujete. Takšen primer mora vnaprej presoditi statik.

Pri globljih izkopih mislite tudi na varnost. Ljudje v jarku ne smejo delati pod nezavarovanimi stenami. Izkop, ki ostane odprt čez noč, naj bo ograjen, da vanj nihče ne pade, posebej otroci in živali.

Pri običajni enodružinski hiši v dobrih tleh je strojni izkop pasov pogosto končan v enem do dveh dneh. Pete za nadstrešek ali teraso so navadno izkopane v nekaj urah. Čas podaljšajo skale, voda, vodi, zahteven dostop in odvoz zemljine, če tovornjak ne dohaja stroja.

Idealno je betonirati isti ali naslednji dan po pregledu izkopa. Če grozi daljši premor, lahko zadnjo plast odkopljete šele tik pred betoniranjem. Dno lahko zaščitite tudi s podložnim betonom, če to projekt dopušča. Pozimi preprečite, da bi dno zmrznilo, saj na zmrznjena tla ne betonirajte. Poleti v vročini pa dno ne sme izsušiti in razpokati, zato naj tudi takrat jarek ne stoji predolgo.

Pred betoniranjem izkop skupaj z izvajalcem preglejte, najbolje tudi z gradbenim nadzorom. Preprosto merjenje z metrom in nivelirjem razkrije večino težav. Posebej preverite:

• lega pasov in pet ustreza zakoličbi in projektu,
• širina jarkov in mere pet niso manjše od projektnih,
• globina je dosežena po vsej dolžini, merjeno od dogovorjene višinske točke,
• dno je ravno, trdno in brez razrahljane zemljine, blata in vode,
• na dnu ni korenin, kamenja ali ostankov starih konstrukcij,
• stene so stabilne, brez zdrsov in previsov,
• zemljina je odložena na varni razdalji od roba ali je odpeljana,
• vodi niso poškodovani in njihovi prehodi so označeni,
• stopnice na nagnjenem terenu ustrezajo projektu,
• statik ali gradbeni nadzor je pregledal temeljna tla in pregled je zapisan,
• količina za obračun je potrjena po dogovorjenem načinu merjenja.