Hidroizolacija kopalnice pod keramiko

Največ vode dobi tuš, še posebej tuš v nivoju tal z linijskim odtokom ali talnim sifonom. Tu se izolirajo celotna tla tuša in stene vsaj do višine, kamor brizga voda. V praksi je to običajno nad višino tuš glave.

Zakaj izolirati tudi pod kadjo, če kad vodo zadrži? Voda teče po ploščicah navzdol in skozi stik med kadjo in steno zaide pod kad, kjer je nihče ne vidi. Zato se izolirajo tla pod kadjo, stena za kadjo in pas stene nad robom kadi.

Okoli umivalnika in straniščne školjke je vode manj, a se vsaj pas stene za umivalnikom splača zaščititi. Tla se običajno izolirajo v celotni kopalnici, izolacija pa se po obodu potegne nekaj centimetrov na stene. Tako voda ob morebitni poplavi ne odteče v zidove ali v sosednji prostor.

V večstanovanjski stavbi hidroizolacija ne ščiti le vašega stanovanja, temveč tudi stanovanje pod vami.

• Tekoča hidroizolacijska folija (disperzijska): pripravljena masa v vedru, ki se nanaša z valjčkom ali čopičem. Delo z njo je preprosto, zato jo za običajne kopalnice izbere večina domačih mojstrov in keramičarjev.
• Dvokomponentni cementni premaz: zmeša se iz prahu in tekoče komponente. Je bolj odporen in primernejši za mesta s stalno vlago, na primer za tuš brez kadi ali za wellness prostore.
• Hidroizolacijske membrane in trakovi v sistemu: lepijo se na podlago, imajo enakomerno debelino in med sloji ni treba čakati. Primerni so tam, kjer je podlaga še nekoliko vlažna ali kjer morate z delom hitro nadaljevati.

Pri vseh treh rešitvah potrebujete še tesnilne trakove za vogale in stik stene s tlemi, vogalne elemente ter tesnilne manšete za prehode cevi in za talni odtok. Vsi materiali naj bodo iz istega sistema enega proizvajalca, vključno s temeljnim premazom in lepilom za ploščice. Tako ste lahko prepričani, da delujejo skupaj. Hidroizolacije pod keramiko se presojajo po evropskem standardu SIST EN 14891, kar je običajno navedeno na embalaži.

Obseg in zahtevnost dela, s tem pa tudi končni strošek, sta odvisna predvsem od naslednjega:

• Stanje podlage: ravno, trdno in suho podlago iz ometa ali estriha je treba le premazati s temeljnim premazom. Neravnine, ostanki starega lepila ali krušljiv omet pomenijo dodatno delo.
• Vrsta podlage: mavčnokartonske plošče, porobeton ali anhidritni estrih potrebujejo ustrezen temeljni premaz. Anhidritni estrih mora biti poleg tega dovolj suh, kar je treba preveriti z merjenjem vlage.
• Razgibanost prostora: vsak kot, niša, inštalacijska predstena in prehod cevi pomeni še en detajl s trakom ali manšeto.
• Vrsta tuša: tuš s tuš kadjo je enostavnejši. Tuš v nivoju tal z linijskim odtokom zahteva natančno povezavo z odtokom in skrbno izveden naklon.
• Velikost izolirane površine: izolacija samo okoli tuša in kadi je manj dela kot celotna tla in stene do polne višine.

Premaz s tekočo folijo zmore tudi spreten laik. Pomembna sta potrpežljivost in natančno upoštevanje časov sušenja, ki jih navaja proizvajalec. Če niste prepričani, kako tesniti priključek na linijski odtok, ta detajl prepustite keramičarju.

1. Odstraniti stare ploščice, ostanke lepila in odstopajoč omet.
2. Izravnati večje neravnine in pustiti, da se popravila posušijo.
3. Površino posesati ter očistiti prahu, maščob in umazanije.
4. Nanesti temeljni premaz, primeren za dano podlago, in ga pustiti, da se posuši.
5. V prvi sloj folije vložiti tesnilne trakove v kote, vogale in na stik stene s tlemi.
6. Namestiti manšete na prehode cevi in tesnilno manšeto na talni sifon ali linijski odtok.
7. Nanesti prvi sloj folije na celotno površino in ga pustiti sušiti po navodilih.
8. Nanesti drugi sloj, najbolje navzkriž glede na prvega, da ne ostanejo tanka mesta.
9. Preveriti, ali je sloj sklenjen, brez lukenj, mehurčkov in prosojnih mest.
10. Počakati, da se premaz popolnoma strdi, in šele nato lepiti ploščice s fleksibilnim lepilom.

• Manjkajoči trakovi v kotih: v kotu se podlaga premika in sam premaz tam hitro poči.
• En sam tanek sloj: proizvajalci običajno predpisujejo dva sloja in določeno najmanjšo debelino, ki je en sloj ne doseže.
• Izpuščen temeljni premaz: hidroizolacija se potem slabo oprime in se lahko lušči skupaj s ploščicami.
• Izolacija samo na tleh: voda iz tuša teče po stenah in brez izolacije na stenah zateka v zid.
• Slabo zatesnjen odtok: pri tušu v nivoju tal je to eden najpogostejših vzrokov za zamakanje.
• Polaganje ploščic na vlažno izolacijo: premaz se ne utegne strditi in lepilo ga lahko poškoduje.

Končano izolacijo si oglejte, preden jo prekrijejo ploščice. Pozneje napako zelo težko najdete. Preverite naslednje:

• sloj je sklenjen in enakomerne barve, brez prosojnih mest,
• v kotih in na stiku stene s tlemi so vgrajeni tesnilni trakovi,
• prehodi cevi imajo manšete, talni sifon ali linijski odtok pa je priključen s tesnilno manšeto,
• izolacija v tušu sega na stenah nad višino tuš glave,
• tla so izolirana tudi pod kadjo, izolacija pa je po obodu potegnjena na stene,
• premaz nima mehurčkov, razpok ali odstopajočih mest,
• keramičar pozna uporabljeni sistem in ploščice lepi z lepilom, ki ga zanj priporoča proizvajalec.