Keramične plošče XXL formata 120×260 cm

Glavni razlog je videz. Na steni, visoki približno 2,6 metra, lahko ena plošča sega od tal do stropa brez ene same vodoravne fuge. Pri vzorcu marmorja ali betona stena potem deluje kot en kos kamna.

• Manj fug: manj mest, kjer se nabirata umazanija in vodni kamen, zato je čiščenje lažje.
• Mirna površina: prostor deluje večji in bolj zračen, ker oka ne moti mreža fug.
• Široka uporaba: stene in tla, kopalnice, kuhinje, bivalni prostori, pa tudi pohištvene površine ali obloga kuhinjskega otoka.

Za zunanjo uporabo vedno preverite, ali proizvajalec konkretno ploščo dovoljuje na prostem in pod kakšnimi pogoji. Vsaka velikoformatna plošča ni odporna proti zmrzali, zunanja sestava podlage pa je zahtevnejša.

Tega dela se laiku ne splača lotiti sam. Ena plošča lahko glede na debelino tehta več deset kilogramov in se ob napačnem dvigovanju hitro zlomi. Keramičar dela približno tako:

1. Pregled in priprava podlage. Stena in tla morajo biti ravni, trdni, suhi in čisti. Ravnost se meri z dolgo letvijo, ne samo z libelo. Neravnine se izravnajo z glajenjem ali samorazlivno maso, nato se nanese predpremaz, ki ustreza vrsti podlage.
2. Hidroizolacija. V tušu in okrog kadi se pod ploščice nanese tesnilni premaz, v kote se vgradijo tesnilni trakovi, okrog cevi pa tesnilne manšete.
3. Načrt polaganja. Še pred prvim rezom se nariše, kje bodo fuge in kako se izidejo okrog vrat, oken, niš in stikal. Pri plošči te velikosti napake ni mogoče kar nekako popraviti na koncu.
4. Prenašanje in rezanje. Plošče se prenašajo na montažnem okvirju z vakuumskimi prijemali. Ravni rezi se delajo na dolgi rezalni napravi z vodilom, odprtine za pipe in vtičnice pa z diamantnimi kronskimi svedri, najbolje mokro.
5. Lepljenje. Uporablja se elastično cementno lepilo za velike formate, po SIST EN 12004 običajno razreda C2 z oznako deformabilnosti S1 ali S2. Lepilo se nanese na podlago in na hrbtno stran plošče, tako imenovano obojestransko lepljenje, da pod ploščo ne ostanejo votli prostori.
6. Izravnavanje. Po polaganju se plošča temeljito pritisne in potolče, da lepilo dobro naleže. Sistem za niveliranje s sponkami in klini drži sosednje robove v isti ravnini.
7. Fugiranje in elastično tesnjenje. Ko se lepilo strdi, se fuge zapolnijo s fugirno maso. Kotov, stika tal s steno in okolice kadi se ne zapolni s fugirno maso, temveč z elastičnim silikonom.
8. Čiščenje. Ostanke lepila in fugirne mase je treba odstraniti že med delom. Pozneje gredo dol zelo težko in pri tem se površina hitro poškoduje.

Pri enaki površini je lahko zahtevnost zelo različna. Najbolj vplivajo tole:

• Stanje podlage: ravna nova stena je nekaj povsem drugega kot stara kopalnica v bloku ali prvotni omet v stari hiši. Več izravnavanja pomeni daljše delo.
• Dostava v stanovanje: plošča dolžine 260 cm morda ne gre v dvigalo ali skozi zalomljeno stopnišče. V večstanovanjski stavbi je dobro, da se z upravnikom dogovorite za termin in način prenašanja, saj so stopnišče in dvigalo skupni prostori vseh etažnih lastnikov.
• Število odprtin in izrezov: vsaka vtičnica, priključek za vodo, vogalno okno ali niša pomeni natančen rez in tveganje, da se plošča zlomi.
• Oblika prostora: velika ravna stena gre hitro, majhna kopalnica z veliko koti in poševninami je počasna.
• Nadaljevanje vzorca: če naj marmorna risba tekoče prehaja s plošče na ploščo, polaganje in rezanje trajata dlje.
• Talno ogrevanje: estrih mora biti pred polaganjem suh in ogrevan po protokolu ogrevanja, sicer lahko nastanejo razpoke.

Če je treba zaradi novih plošč premakniti vtičnice ali stikala, to opravi elektroinštalater, ne keramičar. Prestavitev vodovodnih priključkov prepustite vodoinštalaterju.

V praksi se ponavlja nekaj težav, ki se po letih pokažejo kot počena plošča ali votel zvok, ko po njej potrkate.

• Lepilo samo na podlagi: pri tako veliki površini pod ploščo ostanejo zračni mehurčki. Na tleh plošča potem pod obremenitvijo poči.
• Podcenjena ravnost: majhen val na steni se pri običajni ploščici izgubi, pri plošči dolžine 260 cm pa na robovih nastane viden zamik.
• Manjkajoče dilatacije: velike površine in stiki z drugimi materiali potrebujejo elastično dilatacijsko fugo. Brez nje se napetosti prenesejo v plošče.
• Preozka fuga: proizvajalci običajno priporočajo najmanjšo širino fuge, pogosto okoli 2 mm. Plošče, položene tesno skupaj, sicer delujejo učinkovito, a se nimajo kam raztezati.
• Napačno dvigovanje: plošča, ki jo prenašate vodoravno brez okvirja, se upogne in poči še pred polaganjem.
• Prehitro fugiranje: fugira se šele, ko se lepilo strdi po navodilih proizvajalca, ne takoj po polaganju.

Velikoformatne plošče so na voljo v različnih debelinah. Tanjše so lažje in primerne predvsem za stene ali oblaganje pohištva, debelejše se pogosteje priporočajo za tla. Pri izbiri se splača preveriti:

• ali proizvajalec ploščo dovoljuje za tla, za stene ali za zunanjo uporabo,
• protizdrsnost površine, če gre za tla v kopalnici,
• da se na sijajni površini vidi vsaka neravnina in praska,
• rezervo za razrez in morebiten lom, pri tem formatu raje nekoliko večjo kot pri običajnih ploščicah,
• ali so vse plošče iz iste serije, da ne bo razlik v barvnem odtenku.

Gotove plošče si oglejte pri dnevni svetlobi in tudi s svetilko od strani, ki razkrije neravnine. Ob prevzemu se splača iti skozi ta seznam:

• robovi sosednjih plošč so v isti ravnini, brez otipljivih zamikov,
• plošče ob trkanju ne zvenijo votlo, posebej na tleh in v kotih,
• fuge so enako široke in zapolnjene po vsej dolžini,
• koti, stik s tuš kadjo in okolica kadi so zatesnjeni z elastičnim silikonom,
• dilatacijske fuge so tam, kjer je bilo dogovorjeno, in niso zapolnjene s trdo fugirno maso,
• izrezi za pipe, vtičnice in priključke so čisti, brez okrušenih robov,
• površina je očiščena ostankov lepila in fugirne mase,
• ni vidnih razpok ali opraskanih mest,
• dobili ste podatke o uporabljenem lepilu in fugirni masi ter o tem, kdaj se površina lahko obremeni in kdaj se sme vklopiti talno ogrevanje.